S pismom so se obrnili na predsednika vlade Roberta Goloba. Ta se na pismo še ni odzval, župan Braslovč Tomaž Žohar in vodja Sveta za vode Rok Fazarinc pa sta očitke krajanov označila za neutemeljene.

Ideja o izselitvi 150 hiš v Letuški gmajni nima ne strokovne podlage, ne zagotovljenih finančnih sredstev in ne izdelanih konkretnih rešitev, naštevajo krajani, ki se s projektom ne strinjajo. Prepričani so, da bi za njihovo varnost lahko našli ustreznejšo rešitev.

"Lahko jih preselijo 20, 30, lahko jih selijo tam, kjer so resnični problemi, vendar da se pa seli kar samo zato, ker nekomu ugaja, mislimo, da to ni pravilno," meni Bojan Arčan iz Civilne iniciative za proti izselitvi.

Po njihovem mnenju bi država med drugim morala urediti vodotoke in zgraditi nasip. A ta bi poslabšal razmere dolvodno, odgovarja hidrolog in vodja Sveta za vode Fazarinc, ki pa mu v iniciativi ne zaupajo. Navajajo, da so tudi njegovi podpisi na nekaterih študijah, ki so na tem območju omogočile gradnjo. Fazarinc pojasnjuje, da so poselitev dovoljevali predpisi.

"Sprememba predpisa oziroma zakonodaje, ki to ureja, je v pripravi. Od zdaj naprej se, denimo, gradnja na poplavnih območjih do 100-letne povratne dobe ne bo dovoljevala."

Medtem ko so nasprotniki selitve izračunali, da bi projekt državo lahko stal tudi do 100 milijonov evrov, na občini Braslovče strošek ocenjujejo na dobrih 50 milijonov.

"To je res minimalen denar za učinek, ki ga dobimo, in pa za škodo, ki bi v nasprotnem primeru nastala. Arčan je v moji pisarni jasno povedal, da morajo biti proti, zato da se čim več iztrži s strani države za obstoječe nepremičnine," trdi župan Žohar.

V iniciativi medtem napovedujejo, da se bodo proti selitvi borili tudi po pravni poti.