Letos je ministrstvo za zdravje razpolagalo z dobrimi 89 milijoni evrov, po predvidevanjih pa naj bi drugo leto imelo na razpolago kar slabih 135 milijonov. Pristojni minister Borut Miklavčič je z izpogajanim glede na čas krize zadovoljen. Priznal je, da je bilo pri deljenju proračunske pogače pogajanj veliko, a da so bila ta za zdravstveni sektor uspešna. Skrbi ga le, da bi bil padec BDP-ja še večji, kot je predviden, saj bi nato morali razmišljati, kje vzeti.

"Investicije kot pediatrija se ne bodo ponavljale"
Kot uspeh je Miklavčič sicer izpostavil po tri milijone vsako leto za nova biološka zdravila in zagotovitev sredstev za normalno financiranje investicijskih projektov in programov v zdravstvu. Ob tem za zagotovil, da se investicije, kot so bile onkologija, nevrologija in pediatrija ne bodo ponavljale.

Med letošnjimi investicijami je navedel končanje prizidka OI - decembra bodo tam postavili še osmi linearni pospeševalnik, nov CT za Izolo in nov pet CT na nevrologiji. Začenjajo tudi pripravo del v Slovenj Gradcu, nadaljujejo investicijo v Celju, nadaljujejo se dela na ljubljanski urgenci.

Zadovoljni tudi Kresalova, Pavlinič Krebsova in Zalar
Precej bolj zadovoljni so ministri, ki so se udeležili razprave odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Notranja ministrica Katarina Kresal je s proračunom med drugim zadovoljna, ker namenja več sredstev njenemu resorju, ter s tem posledično vzpostavitvi standardov pravne države, kar je nekaj, tako Kresalova, v kar se splača vlagati.

Tudi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je izrazila zadovoljstvo, saj se s proračunoma zagotavlja denar za vse ključne projekte na ministrstvu, med njimi tudi t. i. e-projekte. Spregovoril je tudi minsiter za pravosodje Aleš Zalar, ki je opozoril, da so se leta 2009 sredstva za njegov resor z rebalansi zmanjšala.

Drugače meni Jožef Jerovšek, SDS, ki je pojasnil, da v predlogih obeh proračunov ni nobene bistvene drugačnosti in novih programov, Kresalova pa mu odgovarja, da to ne drži. Jerovška moti tudi pomanjkanje indeksov, ki bi omogočali vpogled v to, za koliko so se zvišala oziroma znižala sredstva na posameznih področjih. Gvido Kres, SLS, je dodal, da se preveč denarja namenja za zapore, a Zalar odgovarja, da so nekateri projekti, denimo, gradnja novih prostorov na Dobu, nujno potrebni.