Po predlogu zakona, ki je danes šel v javno razpravo, bi delovno sposobni posamezniki, ki so se začasno znašli v težkem položaju, dobili 288,81 evra minimalnega dohodka, torej 62 evrov več kot do zdaj. Tisti, ki so se zaradi trajne nezmožnosti za delo, trajne nezaposljivosti oziroma so stari več kot 65 let, trajno znašli v slabšem socialnem položaju, bodo poleg slabih 289 evrov dobili še varstveni dodatek v višini 161,73 evra, kar skupno pomeni 450 evrov. Enak dodatek bo veljal tudi kot stimulacija za delovne aktivne prejemnike denarne socialne pomoči.

Novosti zakona naj bi tudi prinesle zmanjšanje možnosti zlorabe in izkoriščanja sistema. Med drugim se bo uvedla zakonska domneva obstoja zunajzakonske skupnosti, kar po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika pomeni, da ne bo več mogoče kalkulirati z ločevanjem, neporočanjem ali ločenim bivanjem, da bi posameznik lahko dobil višjo denarno pomoč.

Uveljavitev enotne vstopne točke
Predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa prevideva uvedbo t. i. enotne vstopne točke v sistemu socialnih pravic. To pomeni, da bodo posamezniki na centru za socialno delo lahko oddali le eno vlogo za pridobitev katere koli od enajst zakonsko urejenih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil.

Če bo zakon sprejet, bodo novosti tudi na področju štipendiranja šolajočih se mladih starih do 18 let. V državno štipendijo bo vključen tudi otroški dodatek, ki se zdaj izplačuje posebej. Cenzus za dodelitev štipendije bo višji kot do zdaj, in sicer 594 evrov dohodka na družinskega člana, je dejal minister.

Dominkuš: Pionirska zgodba znotraj EU-ja
Po besedah ministra Svetilka se bo osnovna štipendija gibala med sto in dvesto evri, nato se bodo prištevali še dodatki za deficitarnost, uspeh in še drugi dodatki. Po besedah direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša gre pri predstavljenih novostih za "pionirsko zgodbo znotraj EU-ja". "Gre za projekt, ki ga z zanimanjem pričakujejo tudi v tujini," je opozoril.