Minister je tako v intervjuju za STA komentiral različne napovedane novosti, ki zadevajo njegov resor. Kot je dejal o pokojninskem dogovoru, je treba v času, ko se nam BDP zmanjšuje, nekje privarčevati, če se nočemo zadolžiti. Zato meni, da bi morala pri porazdelitvi bremen nekaj prispevati vsaka socialna skupina, vključno z upokojenci in prejemniki socialnih pomoči - prejemniki štipendij, subvencij za prehrano, prevoz ter prejemniki otroških dodatkov. Prispevati morajo seveda tudi javni uslužbenci, s katerimi pogajanja še tečejo, dodaja Svetlik. Kot je še opozoril, pa je težava predvsem v tem, da so omenjeni transferji namenjeni predvsem nižjim socioekonomskim kategorijam kot višjim slojem, zato v tej enačbi manjka skupina najbogatejših.

Res pa ni mogoče reči, da vlada tu ni naredila ničesar, saj je začela pri sebi z zmanjševanjem plač, prav tako pa je precej pozornosti namenila lastninskim projektom. "Manjka pa morda tisto, kar je težje doseči v kratkem roku, in sicer da bi premožnejši v blagajno prispevali prek obdavčitve njihovega premoženja in dohodkov," je dodal minister.

Naslednji korak: Uskladitev transferjev?
Na vprašanje, kako da se poleg pokojnin in plač javnih uslužbencev z inflacijo ne bodo polovično usklajevali tudi socialni transferji, je odvrnil, da je tudi ta ukrep verjeten, ko bo enkrat dosežen sporazum z javnimi uslužbenci. "Prihodnje leto pa bomo spremenili strukturo, način in vrednost socialnih transferjev z vzpostavitvijo enotne vstopne točke, čeprav za ta predlog med pogajanji o proračunu ni bilo veliko posluha," je napovedal.

Pokojninski sistem ne bo žrtev izjem
O zvišanju starosti za upokojitev, ob kateri so sindikati opozorili predvsem na to, da je zdravstveno stanje naših delavcev slabše kot drugod, minister odgovarja, da morda, denimo v industrijskem delu, obstajajo izjeme, ki pa jim ne namerava podrediti celotnega pokojninskega sistema.

Na vprašanje o izvzetju časovnega bonusa za otroke iz polne starosti za upokojitev je minister odvrnil, da ta ne dosega svojega namena, saj ga večinoma koristijo moški, ki so imeli z otroki veliko manj opravka kot ženske.

Študenti naj se pripravijo na spremembe
Kakšna usoda pa čaka študentsko delo? Kot pojasnjuje minister, trenutno razmišljajo, da bi različne oblike dela, kot je študentsko, uredili v okviru novega zakona o malem delu. Tudi študentsko delo naj bi tako prispevalo k polnjenju javnih blagajn, kar pa bo obenem pomenilo dodatne pravice za študente, pojasnjuje minister.

Kako pa bo država poskrbela za mlade družine? Kot je prepričan minister, imamo pri nas "izjemno dobro in bogato razvito" družinsko politiko, zato bi morali vsako morebitno zmanjševanje socialnih pravic resno pretehtati. Veliko več bi moralo biti storjenega na področju stanovanjske politike, da bi tako pripomogli k osamosvajanju mladih.

Istospolne posvojtve: V ospredju otroci
O pravici, da istospolni partnerji lahko posvojijo otroka, je minister dejal, da gre pri tem predvsem za to, da se uveljavijo pravice in zaščita otrok, vključno s tistimi, ki živijo pri istospolnih partnerjih. Ti zdaj niso izenačeni, saj teh skupnosti nismo želeli priznati kot enakopravnih drugim, pravi Svetlik. Obenem pa na njihovo izenačitev napotujejo tudi naša in tuja sodna praksa ter mednarodni dokumenti, ki navajajo, da nobeno razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti ni dovoljeno. Če pa namerava opozicija razpisati referendum, bomo najprej videli, kaj o tem meni ustavno sodišče, je še povedal Svetlik.