Ude je dejal, da se bodo pobudniki ustavne presoje najverjetneje sklicevali na pojem socialne države, torej na drugi odstavek 50. člena ustave, ki pravi, da je država tista, ki skrbi za delovanje pokojninskega sistema. "Trdili bodo, da če bo zakon zavrnjen, država ne bo mogla izpeljevati svoje ustavne obveznosti in bi s tem nastalo protiustavno stanje."

Znano je, da bodo pobudniki referenduma o pokojninskem zakonu od 6. januarja do 9. februarja zbirali 40.000 potrebnih podpisov za razpis referenduma. Koalicija pa bo v četrtek v državni zbor vložila pobudo za presojo ustavnosti referendumske pobude.

Eden izmed argumentov proti prepovedi: Pokojninska reforma je le ena izmed predlaganih različic
Ude kljub temu meni, da državni zbor z zahtevo ne bo uspel in ustavno sodišče referenduma ne bo prepovedalo. Meni, da proti prepovedi referenduma govorita dva argumenta. Prvi je, da zdajšnja pokojninska reforma verjetno ni edina mogoča reforma pokojninskega sistema, ampak je mogoča tudi kakšna drugačna. "Govorilo se je o razlikovanju starostne meje za upokojitev med različnimi vrstami delavcev (med tistimi, ki opravljajo najtežja fizična dela, in tistimi, ki sedijo v pisarnah)." Z njim se strinja tudi Jerovšek, ki pravi, da referendum ni naperjen proti temu, da ne bi imeli pokojninskega sistema (kar bi bilo ogrožanje socialne varnosti), ampak proti tej, predlagani reformi. "Jaz razumem predlagatelje referenduma in tisti, ki se borijo proti pokojninski reformi, mislijo, da so predlagane rešitve slabe. Delati do 65. leta za delavce v tem okolju ni primerno in lahko bi bil referendum samo glede vprašanja, ali je delo do 65. leta ustrezna doba."

Drugi argument pa Ude vidi v napovedih, da se bo, če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, sistem sesul. "Napovedujejo jih ekonomisti, tisti ekonomisti, ki pred dvema letoma niso znali napovedati krize. Zdaj pa pravijo, če ne bo sprejeta pokojninska reforma, se bo sistem sesul."

Jerovšek še meni, da bo, če bo ustavno sodišče preprečilo referendum, zlorabilo pooblastila oziroma šlo prek njih.

Ne gre za davčno obveznost, da referenduma o tem ne bi moglo biti
Ude je ob tem še povedal, da mu je žal, da je ustavno sodišče sredi 90. let, ko je bil tudi sam ustavni sodnik, razveljavilo deseti člen zakona o referendumu, ki je prepovedoval potrditveni zakonodajni referendum, ko gre za ratifikacijo mednarodnih pogodb, za nujne zakone, sprejete zaradi državnih potreb ali posebnega stanja, zlasti nesreč, pa tudi za zakone, ki so v neposredni zvezi s proračunom. "Bodisi davčne bodisi kakšne druge zakone, ki opredeljujejo proračunske obveznosti. In to je tudi skrb države za pokojninski sistem." Na to določilo se pobudniki ustavne presoje tako ne morejo sklicevati, lahko pa po Udetovih besedah podoben rezultat dosežejo, če se sklicujejo na to, da država ne bo mogla skrbeti za delovanje pokojninskega sistema.

Po drugi strani Jerovšek meni, da se tudi ob obstoju omenjenega člena zakona o referendumu predlagatelji ustavne presoje ne bi mogli sklicevati nanj, saj je pokojninska blagajna samostojna blagajna, ki se le delno pokriva iz proračuna, a ne gre za davčno obveznost, glede katere referenduma ne bi mogli izvesti.

Oba nekdanja ustavna pravnika sta proti razpisu referenduma o pokojninski reformi.