Peticijo z naslovom 'Z resnico in svobodo nad laž in prisilo' so najprej predstavili na komisiji DZ-ja za peticije in človekove pravice. Skupina s prvopodpisanim Davidom Tasićem, leta 1988 zaprtim v okviru procesa proti četverici JBTZ, med drugim poziva ustavno sodišče k takojšnjemu sprejetju odločitve o prekinitvi prestajanja zaporne kazni Janeza Janše.

Poslanci koalicije (strank SMC, SD in DeSUS) so sejo komisije bojkotirali. Po njihovem mnenju tema presega pristojnosti komisije in posega v delo sodne veje oblasti. Bojkot sej komisije s takšno temo so napovedali tudi za v prihodnje.

Irgl: To je komisija za peticije
Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je dejala, da je odsotnost neutemeljena in v nasprotju s poslovnikom DZ-ja. "Naravnost nedostojno je, da doktorji prava ne poznajo niti ustave niti poslovnika niti pristojnosti komisije za peticije," je dejala in dodala, da so doslej na tej komisiji večkrat obravnavali različne peticije, saj je to tudi ključna pristojnost komisije.

Podpisniki peticije med drugim ostro obsojajo "regresivne trende v Sloveniji, ki se kažejo v poskusu odstranitve vodje opozicije iz političnega življenja, ki je bil eden najvidnejših znanilcev demokratičnih sprememb ob koncu 80. let prejšnjega stoletja", in jih zavračajo.

Javna tribuna
Pozneje so podpisniki peticijo predstavili še na javni tribuni v organizaciji Odbora 2014 z naslovom 'Janez Janša politični zapornik v komunizmu in demokraciji'. Andrej Aplenc je več kot sto zbranim pojasnjeval svoje izkušnje z Golega otoka. Sam je bil dvakrat zaprt in nato rehabilitiran, enako tudi Jože Pučnik. Tako je Aplenc prepričan, da bo tudi Janša po dvakratni zaporni kazni doživel rehabilitacijo.

Aplenc in Martin Luther King
Odzval se je na nastop pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča v Odmevih, kjer je ta dejal, da se je prizorišče popolnoma zradikaliziralo in spolitiziralo. Aplenc bi rad danes videl kogar koli v Sloveniji, ki bi očital spolitiziranje in radikalizacijo podpore demokratske stranke Martinu Luthru Kingu.

Kovačević: Janšo so zaprli udbovci
Za njim je spregovoril Anto Kovačević, ki ga je Amnesty International proglasil za 'zapornika vesti'. Leta 1981 je bil na jugoslovanskem montiranem procesu zaradi javnega nasprotovanja nasilju kot sredstvu oblasti obsojen na osem let zapora. Dejal je, da po obsodbi tudi njegovi najbližji niso vedeli, kaj se je z njim zgodilo.

V komentarju primera Janše je dejal, da so "ljudje, kot je Janša, sreča za Slovenijo, a so na žalost redkost". Po njegovem mnenju je Janša ustvarjal demokracijo in svobodo, danes pa so ga zaprli "tisti, ki Slovenije niso nikoli niti hoteli, to so udbovci in komunisti".

Demaçi: Na čelo prihajajo ljudje starega režima
Adem Demaçi, ki ga pogosto naslavljajo tudi kot 'Nelson Mandela' Kosova, je kosovski Albanec, pisatelj in oporečnik. Zaradi opozarjanja na nasilje nad etničnimi Albanci v Jugoslaviji in nasprotovanja avtoritarni oblasti Josipa Broza - Tita je 29 let preživel v zaporu.

"Pred očmi Evrope se dogaja to, da na čelo držav prihajajo ljudje iz starega režima ali pa tisti, ki nadaljujejo star režim. Za javnega tožilca v Kosovu prihaja nekdo, ki je bil javni tožilec v času Tita. Številni sodniki iz časa Tita prihajajo na oblast," je povedal Demaçi.

Štedul: Udbašev se ne procesira
Nikola Štedul je nekdanji član Hrvaškega državotvornega gibanja, ki se je priselil na Škotsko. Tam je leta 1988 preživel atentat. Storilca, Vinka Sindičića, so škotski organi pregona aretirali, alibi pa mu je poskušalo zagotoviti jugoslovansko veleposlaništvo, a je bil za dejanje vseeno obsojen na 15 let v zaporu.

Štedul je izrazil podporo Janši. Prepričan je, da je ena večjih težav nekdanjih komunističnih držav v tem, da ne procesirajo udbovskih zločinov. "Hrvaško pravosodje v desetih letih ni storilo nič v primeru Perković, zoper katerega sem podal ovadbo, v Nemčiji se je začel proces," je povedal.

Med drugimi govorniki in podpisniki peticije so bili še Marko Grubišič, Marko Veselica in Aleš Primc iz Odbora 2014.