Država bi morala zato po njihovem mnenju omejiti trg dela na črno, ki obsega 10 do 12 odstotkov BDP-ja, in urediti področje študentskega dela, za katerega naj bi delodajalci letno namenili 80 milijard tolarjev in je zanje še vedno poceni vir delovne sile, ki pa krči trg formalnih zaposlitev, državi pa povzroča izpad davščin.

Sprostitev trga dela in ukrepi s področja delovnih razmerij naj bi odprli 30.000 delovnih mest, še menijo v združenju delodajalcev.