Ministrstvo je tako že pripravilo več predlogov za vrhovno državno tožilstvo in davčno upravo, ki naj bi prispevali k zmanjšanju kršitev pravic delavcev.

Ministrstvo: Zakonske podlage je dovolj
V skladu s sklepom vlade je ministrstvo za pravosodje analiziralo kazenski zakonik v delu, ki govori o kaznivem dejanju zoper delovno razmerje in socialno varnost, in ugotovilo, da je ob ustrezni razlagi in upoštevanju sistematike zakona dovolj podlage za kazenski pregon v primeru neplačevanja socialnih prispevkov.

Razlaga tožilstva je zmotna
Razlaga tožilstva, da neplačilo prispevkov pomeni kršitev prihodnje pravice iz socialnega zavarovanja, je zmotno, menijo na ministrstvu za pravosodje, saj neplačilo prispevkov pomeni kršitev pravice do plačila prispevkov in posledično do vpisa plače kot prihodnje pokojninske osnove. Po tej razlagi gre za kršitev pravice na podlagi v razmerju do delavca in ne v razmerju do pokojninske, invalidske ali zdravstvene blagajne.

Tako so "prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, del plačila za opravljeno delo". "Tudi če prispevki 'niso plačilo', ker delavcu niso 'dejansko izplačani' kot del bruto plače, pa to na presojo kršitve ob pravilni razlagi zakona ne more vplivati," so zapisali na ministrstvu in dodali, da gre (od uveljavitve novega kazenskega zakonika leta 2008) za kršitev pravic iz delovnega razmerja po 196. členu zakonika.

Na vrsti sta državno tožilstvo in Durs
Na podlagi predstavljenih stališč ministrstvo predlaga, da državno tožilstvo pripravi natančno statistično in vsebinsko analizo obravnavanja kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja zaradi neplačila socialnih prispevkov v obdobju od leta 2000 naprej ter analizira podatke o prejetih in obravnavanih ovadbah, njihovih rešitvah in razlogih za odločitve. Šele nato bi se oblikovale jasna slika stališč do omenjenih vprašanj in usmeritve za politiko pregona in kaznovalno politiko.
Ministrstvo tudi meni, da bi Durs tak pristop k razreševanju problematike lahko podprl z vlaganjem kazenskih ovadb v vzorčnih primerih, na tej podlagi pa lahko državno tožilstvo sproži ustrezne sodne in druge postopke, svoje stališče razlaga ministrstvo.

Hkrati opozarja, da stališče, da kazenski zakonik omenjenih dejanj nima za kazniva dejanja in da bi ga bilo treba zato spremeniti, pomeni, da bi se lahko neplačnike kaznovalo šele po spremembi zakona, ne pa tudi za nazaj, saj to preprečuje ustava.

Kako zaščititi terjatve delavcev?
Ministrstvo se je v skladu z vladnim sklepom tudi zavezalo, da bo preučilo tudi določbe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, da bi preučilo možnost večje zaščite terjatev delavcev oziroma stečajne mase za neplačane socialne prispevke.