Komisija za preprečevanje korupcije je namreč v načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča pa je mogoče sklepati, da je to zadeva Mercator oz. prodaja Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško avgusta 2005.

"Menedžerji različnih delniških družb so se v prvi polovici leta 2005 dogovorili, da se bosta dve delniški družbi v zasebni lasti uskladili z državo glede obvladovanja določene tretje delniške družbe," navaja komisija in dodaja, da je bil vstop s pomočjo družb v stoodstotni državni lasti "pozneje dogovorjen pri visokem funkcionarju izvršilne veje oblasti".

Delniški družbi v stoodstotni državni lasti naj bi se v interesu dveh zasebnih podjetij najprej kratkoročno likvidnostno zadolžili s soglasjem ministrstva za finance, potem kupili delnice tretje delniške družbe, nato pa vse njene delnice - skupna vrednost posla je bila 180 milijonov evrov - prodali zasebnima podjetjema.

Kot navaja protikorupcijska komisija, je vlada še "pred izvedbo dogovorjene operacije" v delniških družbah v lasti države, ki sta imeli delnice tretje delniške družbe, zamenjala upravo in nadzornike, novoimenovani član uprave ene izmed državnih delniških družb, ki je pozneje vodil prodajo delnic tretje delniške družbe, pa je hkrati opravljal funkcijo člana nadzornega sveta pri enem izmed kupcev delnic; v nadzorni svet kupcev delnic pa je bil imenovan visoki državni uradnik vlade.

100-milijonski zaslužek
Državni delniški družbi sta kot prodajalki delnic na skupščini tretje delniške družbe takoj po podpisu prodajne pogodbe po predlogu kupcev delnic predlagali nove člane nadzornega sveta, pozneje se je zamenjala tudi uprava. Sledilo je predčasno plačilo obveznosti do obeh prodajalcev s pomočjo bančnega kredita in repo pogodb. "Približno dve leti po nakupu delnic pa je zasebna delniška družba, ki je plačala kupljene delnice s pomočjo repo pogodbe, del teh delnic prodala in na temelju razlike med prodajno in nakupno ceno zaslužila okoli sto milijonov evrov," še piše komisija in dodaja, da je država leto pozneje tej družbi še likvidnostno pomagala prek družb v svoji lasti z nakupom pomembnega deleža novoizdanih obveznic, ki jih je izdala družba pod njenim nadzorom v skupni višini približno 30 milijonov evrov.

Pregled vseh poslovnih dogodkov po mnenju komisije od dneva, ko so se "menedžerji nekaterih družb dogovorili, kako si bodo razdelili 'vplivno območje', pri čemer so za dosego svojega cilja uporabili sredstva v lasti Republike Slovenije, pokaže, da imajo te nepravilnosti oz. pomanjkljivosti mnogo večji pomen in težo, če se obravnavajo kot celota in ne kot zbir posameznih, nepovezanih dogodkov".

Številne pomanjkljivosti oz. nepravilnosti, med drugim tudi to, da prodajalca nista iztržila najvišje mogoče kupnine, pa je v zadevi ugotovilo tudi Računsko sodišče.

Funkcionarju priznali ponarejen pisni izpit
Komisija za preprečevanje korupcije pa je ugotovila še, da uradne osebe na eni izmed visokošolskih izobraževalnih ustanov kljub seznanitvi z razlogi za sum o ponarejanju pisnega dela izpita enega izmed kandidatov o tem niso obvestile pristojnih organov. Tako komisija v načelnem mnenju ugotavlja, da takšno ravnanje ustreza definiciji korupcije.

Po navedbah komisije so "tako prizadeti kandidati kot vodstvo izobraževalne ustanove vedeli, da je ponarejeni izpit priznan kandidatu, ki je sicer javni funkcionar na eni od najpomembnejših oblastnih funkcij v državi".

Prijavo suma korupcije je komisija prejela marca letos in vodstvo izobraževalne ustanove pozvala, da odgovori na navedbe o razlogih za sum korupcije ter posreduje dokumentacijo in podatke o ukrepih. Vodstvo izobraževalne ustanove se je na poziv sicer odzvalo, a vsebinskih odgovorov in dokumentacije ni posredovalo z izgovorom, da niso mogli razbrati, kateri je obravnavani primer, navaja komisija v obrazložitvi načelnega mnenja.