"Med 57 in 58 tisoč ljudi je reklo ne nepremičninskemu davku. To je velika številka. Upamo, da bo koalicijo in vlado streznila ter da bosta začeli poslušati ljudi in zaustavili postopek takšnega zakona, kot je zdaj v proceduri. Zakon, takšen kot je, je neprimeren, da bi ga spremenili z amandmaji," je novinarjem dejal Franc Bogovič, prvak SLS-a in prvopodpisani pod peticijo proti nepremičninskemu davku.

Traktor na Šubičevi
Pred DZ-jem je nekaj časa stal tudi traktor, saj so proti davku tudi kmetje. Traktor je nekoliko upočasnil promet, a ga zdaj pred poslopjem DZ-ja ni več. Eden izmed kmetov je pojasnil, da ne podpirajo trenutnega predloga davka, saj da ogroža preživetje kmetov in kmetijstva v Sloveniji. Vseeno pa je izrazil upanje, da s traktorjem ne bo več treba priti pred parlament.

Davek v višini nadomestila za stavbna zemljišča
Bogovič je izpostavil, da je ključni problem to, da predvideni nepremičninski davek v prvi vrsti zajema 200 milijonov kriznega davka. "To je davek, ki gre za polnjenje proračunske luknje. Nov zakon bi moral biti po višini enak dosedanjemu nadomestilu za stavbna zemljišča – to je 200 milijonov evrov - in ostati v pristojnosti lokalnih skupnosti oziroma občin, kjer bi slednje vodile stanovanjske, gospodarske in podobne politike. Zelo sporno in nepravično je predvsem to množično vrednotenje, kajti ljudje po državi bodo zelo različno plačevali davek, če bo vrednotenje njegova osnova," trdi Bogovič.

Čas za dogovor o pravičnem davku je
"Mi govorimo, da je za leto 2014 primerna osnova nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V tem času se dogovorimo, kako bo primerno in pravično razdeljen davek na nepremičnine," je ponovil.

Državljanska nepokorščina
Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je dejal, da je nepremičninski davek izredno prizadel obrtnike in podjetnike, ki ga ne prenesejo. "Naj nam pustijo delati, poslovati, naj vzpostavijo normalne pogoje za delo. Želimo, da zakon gre po redni proceduri, da se dogovorimo: obrtniki želimo plačati dajatve državi, samo ne na tak način," je poudaril Meh in napovedal, da se po peticiji ne bodo ustavili.

Obrtniki zahtevajo proteste
"Naši obrtniki in podjetniki od nas zahtevajo, da nadaljujemo z ostalimi dejavnostmi, navsezadnje tudi z državljansko nepokorščino, tudi protesti. Mislim, da bi nas morali uslišati. Naslednji korak je ustavna presoja zakona," je preciziral Meh.

Med podpisniki peticije, ki so jo predali predsedniku DZ-ja Janku Vebru, je bil tudi predsednik Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije Ivan Cencelj. "Priključili smo se, ker mislimo, da je nepravično, da udarijo ljudi, ki že zdaj nimajo veliko in so reševali stanovanjski problem tako, da so si sami zgradili lastno stanovanje in niso bili na grbi države. Hočemo pravično državo," je novinarjem pred DZ-jem dejal Cencelj.

Prvopodpisniki
Prvopodpisniki peticije so obrtno-podjetniška zbornica, sindikat kmetov, kmetijsko-gozdarska zbornica, zadružna zveza, zveza lastnikov gozdov, združenje občin, zveza sindikatov upokojencev, stranka SLS in njena kmečka zveza, Liberalna gospodarska stranka, Civilna družba za pravično Slovenijo, Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ter Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije.