Iz pregleda dela Evropskega sodišča za človekove pravice je razvidno, da je to do konca leta 2014 prejelo več kot 8.400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Spletni portal Rights Info v analizi povzetka dokumenta ESČP-ja ugotavlja, da je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67).

Najmanj kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev imajo Španija (2), Nemčija (2), Danska (3), Irska (5) in Velika Britanija (5).

Ob boku Ukrajini, Rusiji, Madžarski in Azerbajdžanu
Slovenija, ki je članica ESČP-ja od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, tako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih.

V najmanj primerih so izgubile Danska (33 odstotkov), Švedska (41 odstotkov), Velika Britanija (59 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Švica (62 odstotkov), navaja portal.

"Podatki pred spremembo zakonodaje"
Na objavljeni seznam so se odzvali na vrhovnem sodišču in ministrstvu za pravosodje. Na Vrhovnem sodišču RS odgovarjajo, da se večina ugotovljenih kršitev pred ESČP-jem nanaša na čas pred letom 2006, ko Slovenija še ni sprejela ukrepov za boljše delovanje sodišč. Takrat so stranke na ESČP množično vlagale pritožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Slovenska zakonodaja namreč za to ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev.

To se je nato spremenilo in povprečni časi reševanja zadev so se bistveno skrajšali, posledično pa je bistveno upadlo število pritožb in odločitev, v katerih je ESČP ugotovil, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku.

Razrešujejo tudi slabe razmere v zaporih
Tudi na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da je po sprejemu projekta Lukenda in zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ESČP ugotovil kršitve še v nekaj primerih, ki pa so bili povezani predvsem s prehodnim obdobjem in tudi z zakonsko določenim rokom izplačila odškodnine za nepremoženjsko škodo v takih zadevah.

Drugi sistemski problem, ki je vodil v več obsodb v zadnjih letih, pa so bile neustrezne razmere v ljubljanskem zaporu. Tudi to problematiko so deloma že rešili, v celoti pa bo rešena šele, ko bo zgrajen nadomestni zapor za območje Ljubljane, a postopki gradnje so v začetni fazi.

Sicer pa na pravosodnem ministrstvu in tudi pri varuhu človekovih pravic opozarjajo, da le na podlagi statistike ESČP-ja ni mogoče posplošeno sklepati, da bi bila Slovenija množična kršiteljica človekovih pravic.

Večina zaradi Turčije, Italije, Rusije, Romunije in Poljske
ESČP v pregledu dela sodišča med letoma 1959 in 2014 navaja, da so od ustanovitve odločili o približno 627.500 tožbah in sprejeli približno 18.000 sodb. Skoraj polovica sodb se nanaša na pet držav članic, in sicer Turčijo (3.095), Italijo (2.312), Rusijo (1.604), Romunijo (1.113) in Poljsko (1.070).

Kot so zapisali, so v 84 odstotkih vseh obravnavanih zadev ugotovili vsaj eno kršitev. Več kot 42 odstotkov ugotovljenih kršitev se po navedbah ESČP-ja nanaša na pravičnost in trajanje sodnih postopkov.