Njegova stališča so posebej zanimiva zato, ker odstopajo od glavnega medijskega toka, za katerega Turk meni, da je del histerije, ki želi zrušiti aktualno vlado, ne glede na to, da deluje uspešno. "Čudim se, od kot ta popadljivost, to histerično nasprotovanje vsemu, kar vlada naredi. Se mi zdi, da to sodi v ta slovenski vzorec neverjetne nestrpnosti, ki vztraja v delu slovenskega političnega prostora, do tega, kar ni del pridobitev revolucije, če najbolj na kratko povem," pravi Turk in dodaja, da bi od resnih državljanov pričakovali konstruktivno držo in ne destrukcije za vsako ceno.

Ob nizu razlogov za take razmere Turk poudarja, da je dominanten medijski prostor v 90 odstotkih prežet z enim pogledom na svet, kar ustvarja medijsko konstrukcijo resničnosti, ki je v domeni slovenske levice. Ta je po prepričanju prof. Žige Turka, potem ko boj za delavske pravice ni več aktualen, našla svoj politični motiv v antijanšizmu. Janez Janša po prepričanju gosta stoji na točki, "v kateri se simbolno skoncentrira vse tisto, kar pridobitvam revolucije v Sloveniji ni všeč". Razlog, za kaj pri tem sodeluje tudi dobršen del medijev, vidi dr. Turk najprej v kadrovski politiki, ki se nadaljuje še iz časov enoumja. Po drugi strani pa ugotavlja, da so mediji v krizi, saj se mnoštvo uporabnikov seli na splet, mediji pa vidijo kot eno izmed možnosti preživetja v tem, da utrjujejo predsodke. Gost apelira, da je pluralizacija medijev nujna, pri tem pa je posebej pozoren na poskuse cenzure, pod krinko tega, da bi preganjali sovražni govor, lažne novice in podobne stvari. Poglavitno pričakovanje državljanov glede politike je, da imajo kompetentno vlado, ki kakovostno opravlja svojo funkcijo v korist ljudi. Sedanji vladi pripisuje, da vleče dobre in učinkovite poteze, kar se zna po Turkovem prepričanju maščevati tistim, ki širijo protivladno histerijo.

Po njegovem je odgovornost tako politikov, ki so na vladi, kot tistih v opoziciji in tudi novinarjev, da ne povzročajo hujskanja in sistematičnega ščuvanja, kot smo mu zdaj priča: "Pomembno je, da države vstopamo v to krizo malo bolj složno, ne pa da imamo občutek, da nekateri komaj čakajo, da bi prišlo do kaosa, v katerem bi lahko dosegli spremembo režima tako, kot so že enkrat v letu 41 42 poskušali. Povezanost in sloga – to je v teh razmerah pomembno."

Dr. Turk upa, da se bodo razmere glede pandemije umirile, vendar opozarja na sicer majhno verjetnost, da se to ne bo zgodilo, in v tem primeru so rezultati lahko katastrofalni. "Zato se je treba pripraviti, kako bomo na tej barki skupaj, kako bomo složni, kako bomo drug drugemu pomagali, ne pa drug drugega metali v morje." Kot orodja za spopad s krizo vidi dr. Turk tudi ponižnost in hvaležnost, pozabljene vrline, ki jih v pogovoru na zelo zanimiv način aktualizira na sedanje razmere.