"Čistilke so mi velikokrat potarnale, da so nevidne, da ljudje po šolskih hodnikih hodijo mimo njih. Počutijo se nevredne, kot da v tej družbi nimajo veljave," o pogovorih s šolskimi čistilkami pove Ana Jakopič. Sekretarka Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) ob tem doda, da gre zgolj za enega od poklicev, ki v okviru vzgojno-izobraževalnih ustanov ostaja zapostavljen in odrinjen na rob. Čeprav so sindikati ob podpisu stavkovnega sporazuma decembra 2018 dvig plač in odpravo anomalij izpogajali tudi za zaposlene v vzgojno-izobraževalnem sistemu, je ta še vedno prežet s številnimi težavami. "Dejstvo je, da razen stvari, ki so jih uredili za učitelje – te stvari so sicer pomembne in je prav, da so se uredile – niso uredili težav drugih poklicev v šolstvu in izobraževanju," je razvoj dogodkov komentirala Ana Jakopič.

V vzgojno-izobraževalnem sistemu so poklici načeloma razdeljeni v dve skupini. V prvi so tisti, ki v principu opravljajo pedagoško delo oziroma se ukvarjajo neposredno z vzgojo in izobraževanjem – ti spadajo v plačno skupino D. "To so dela, ki so odgovorna, stresna in družbeno zelo pomembna," je pojasnila Ana Jakopič. Poleg skupine D v okviru izobraževalnih ustanov obstaja tudi plačna skupina J, v katero spadajo spremljajoči poklici, ki neposredno ne izvajajo pedagoškega procesa. "Ko se je šlo na nov plačni sistem, je obveljalo prepričanje, da so nekateri poklici v šolstvu zgolj podporni kader, ki v bistvu ne skrbi za stroko, zato ne more biti izenačen s tistimi, ki strokovno skrbijo za napredek družbe. Plačna skupina J je bila oblikovana kot skupina poklicev, ki so, če rečem neposredno, manj vredni, opredeljujejo jih kot spremljevalno osebje."

To je široka paleta poklicev, med katere spadajo hišniki, čistilci, varnostniki, računovodje, knjižničarji itd. "Analiza bi verjetno pokazala, da imajo nekateri poklici iz skupine J manj obremenitev, povezanih s samim pedagoškim procesom, toda gotovo imajo druge obremenitve," meni sekretarka sindikata VIR, ki je ob tem prepričana, da "razlike gotovo so, toda takšno razlikovanje, kot se je vzpostavilo, absolutno ne odraža dejanskega stanja."

Številne nepravilnosti so v sindikatu VIR na začetku februarja izpostavili tudi v okviru poziva, ki so ga naslovili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). "Kljub odstopu predsednika vlade z vso intenzivnostjo in odločnostjo pozivamo MIZŠ k takojšnjemu resnemu pristopu k ureditvi nepravilnosti, ki so kljub našim dolgotrajnim in vztrajnim opozorilom še vedno nerešene," so zapisali v VIR-u. Sindikat v prvi točki svojega poziva zahteva ureditev kakovostnega kariernega napredovanja za vse delavce v vzgoji in izobraževanju. "Kot sindikat smo si zadali, da skrbimo za zastopanost vseh poklicev, saj so številni še vedno zapostavljeni," je pojasnila Ana Jakopič.

Za enako delo (ne)enako plačilo

Neurejenost področja kariernega napredovanja in pridobivanja nazivov nazorno oriše primer visokošolskih knjižničarjev, ki niso izenačeni z enakim poklicem v drugih dejavnostih, razlike pa se zaradi ohlapne ureditve pojavljajo tudi med njimi samimi. "Visokošolski bibliotekarji nimamo možnosti napredovanja po nazivih, kot je to omogočeno bibliotekarjem v kulturi in drugih sferah šolstva. To smo poskušali že večkrat urediti, a je bilo zmeraj neuslišano," je razložila Tanja Šulak, knjižničarka z oddelka za Pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predsednica Sindikata Filozofske fakultete.

V osnovnih in srednjih šolah lahko knjižničarke in knjižničarji tako napredujejo po nazivih, ki so predvideni za učitelje, v kulturi zaposleni v knjižnicah napredujejo po nazivih, ki so predvideni v kulturi, v visokošolskem sistemu pa so razdeljeni v skupini D in J. Razporeditev je prepuščena presoji fakultet, ki večino uvršča v skupino J. "Ne moremo nikamor. Višja plača pride zgolj z daljšo časovno dobo zaposlenosti," je pojasnila Tanja Šulak. Isti poklic je tako razvrščen v tri različne plačne skupine D (vzgoja in izobraževanje), G (kultura in informiranje) in J (spremljajoča delovna mesta), kar prinaša razlike – "tudi do par sto evrov razlike na mesec, čeprav visokošolski bibliotekarji opravljamo zelo zahtevna dela, saj se ukvarjamo s katalogizacijo bibliografij raziskovalcev, ki zahteva veliko specifičnega znanja," je povedala visokošolska bibliotekarka, ki je prepričana, da gre za kršitev delovnopravne zakonodaje, ki zagovarja krilatico "za enako delo enako plačilo".

Velik kazalnik neenakosti na ljubljanski univerzi so tudi volilna pravila, zaradi česar nepedagoški kader v plačni skupini J ne sme enakovredno voliti npr. rektorja ali dekanov. "A smo mar drugorazredni zaposleni, drugorazredni državljani? Na to so v visokem šolstvu delujoči sindikati že večkrat opozorili. Kot zaposleni na univerzi nimamo 100-odstotne neposredne pravice glasovanja za rektorja in dekane. To je katastrofa, gre za elitizem, ki se je začel pred dobrima dvema desetletjema. Ločevanje je žal vseprisotno," je še povedala predsednica Sindikata Filozofske fakultete.

V visokošolstvu niso podhranjeni zgolj knjižničarji. "Prav tako je na primer velik razkorak med asistentom in rednim profesorjem. V visokem šolstvu na splošno so plače asistentov nižje od plač osnovnošolskih učiteljev. V nekaterih primerih so celo plače profesorjev nižje od plač učiteljev v osnovni šoli," je ob tem povedala Bernarda Korez, bibliotekarka na Univerzi v Mariboru. "Posledice teh razlik bodo v širši družbi vidne čez nekaj let, saj zaradi nizkih plač kakovosten kader beži v gospodarstvo ali tujino," je prepričana Bernarda Korez.

Metanje peska v oči

Poleg diskriminatorne ureditve kariernega napredovanja in izločanja nekaterih zaposlenih iz procesa izbire nadrejenih eden najbolj perečih problemov ostaja tudi zaposlovanje "zunanjih" čistilk in čistilcev, varnostnikov in kuharskega osebja oziroma t. i. outsourcing. "Poklic čistilke je tako razvrednoten in ponižan, k temu pa dodatno pripomore dejstvo, da mnoge čistilke delo opravljajo prek zunanjih izvajalcev," je prepričana Ana Jakopič.

Marca lani je MIZŠ na izobraževalne ustanove naslovil javno pismo, v katerem zaradi vedno večjega porasta primerov prenosa izvajanja t. i. podpornih dejavnosti (predvsem čiščenja) na zunanje izvajalce izobraževalne ustanove pozivajo k spremembam. "Ustava RS opredeljuje Slovenijo kot socialno državo. Zato menimo, da je treba storiti vse, da se nestabilne in začasne oblike zaposlitve v čim večji možni meri omejijo," so v pozivu zapisali na MIZŠ-ju in dodali, da se zavedajo, da zunanje izvajanje vodi v preobremenjevanje zaposlenih in kršenje njihovih pravic, kar načenja njihovo zdravje in varnost. V pozivu, pod katerega se je podpisal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, so zapisali tudi, da je zgolj zaradi zniževanja stroškov prenašanje podpornih dejavnosti na zunanje izvajalce v javnem sektorju neprimerno in da ustanovam predlagajo redno zaposlovanje poklicev, ki izvajajo podporne dejavnosti.

"Poziv ministrstva je bil po mojem mnenju metanje peska v oči. Po mojih podatkih s terena ta okrožnica ni imela nikakršnega učinka, bila je sama sebi namen. Ministrstvo namreč aktivno s svojimi akti spodbuja zunanje izvajanje. Ravnateljem se zaradi nadomestil za 'outsourcane' delavce, ki jih prejemajo na podlagi pravilnikov, takšno delovanje obrestuje – na računu ostane več denarja, ob tem pa se ni treba ukvarjati še s tem kadrom," je pojasnila sekretarka sindikata VIR.

Na MIZŠ smo naslovili vprašanja o tem, kakšen učinek je imel poziv v praksi, kolikšen delež vzgojno-izobraževalnih ustanov najema zunanje izvajalce in s kakšnimi konkretnimi ukrepi se spodbuja neposredno zaposlovanje podpornih kadrov v javnih institucijah. Do objave članka odgovorov nismo prejeli.

Pomembno je le, da je šola čista

S kakšnimi težavami se spopadajo delavke in delavci, ki v javnih izobraževalnih ustanovah delujejo v okviru zunanjih izvajalcev, je nazorno opisala čistilka, ki je prek zasebnega podjetja delo opravljala na enem od slovenskih šolskih centrov. Razlika je že v obsegu dela – medtem ko za čistilke, zaposlene v javnih izobraževalnih ustanovah zaradi vzdrževanja visokega standarda čistoče, velja, da morajo v enem delovnem dnevu očistiti okrog 900 kvadratnih metrov površin, je ta normativ v okviru zasebnih čistilnih servisov enkrat večji – tudi do več kot 2000 kvadratnih metrov. In to ne glede na to, da čistijo tudi šolske prostore.

Poleg tega vodstva izobraževalnih ustanov za morebitne kršitve pravic delavk in delavcev, ki delo opravljajo prek zunanjih izvajalcev, pogosto nimajo posluha in jih ignorirajo. Sogovornica, mati samohranilka, je zaradi takšnega načina dela zdravstveno oslabela, v fizičnem in psihičnem smislu. Da bi zase in sodelavke zagotovila boljše delovne razmere, se je sindikalno organizirala. Ko je bila na bolniški odsotnosti in je čakala na operacijo, je na dom dobila odpoved delovnega razmerja. Skupaj z njo sta bili odpuščeni še dve sodelavki, ki sta se prav tako vključili v sindikalna gibanja. "V odpovedi so zapisali, da gre za poslovne razloge, da predstavljamo višek," je pojasnila nekdanja čistilka, ki je pred tem imela redno zaposlitev za nedoločen čas.

"Ko sem dobila odpoved, sem šla do direktorja šolskega centra. Odpravil me je z besedami, da on z mano nima nič, da sem delavka zasebnega podjetja in da on hoče le, da je šola čista," je povedala gospa, ki je razkrila tudi, da je čistilni servis skrbel, da so zaposlene delo opravljale na tak način, da niso prihajale v stik z zaposlenimi na šoli. "Želeli so, da se čim manj pogovarjamo, da imamo čim manj podatkov. Bile smo odrinjene, da nismo srečale nikogar."

Nevidni kader

Tisti zaposleni, ki delo opravljajo prek zunanjih podjetij, so še bolj odrinjeni na rob. Sekretarka VIR-a je povedala tudi, da se pri direktorjih šolskih zavodov pogosto pojavlja argument, da podporne poklice prepuščajo zunanjim izvajalcem, ker jim to omogoča osredotočanje na vodenje dejanskega pedagoškega procesa.

"Ukvarjanje s čistilkami bi jim po njihovem mnenju odvzelo čas za resno ukvarjanje z vzgojo in izobraževanjem. Kakšna vzgoja je to, da se otroke že od malih nog uči, da so nekateri poklici nevidni, manjvredni. Čistilke so nevidne, kuharice so nevidne. Otroci ne vedo, kdo jim čisti, kdo jim pripravlja hrano," je ob tem dejala Ana Jakopič, ki podpira idejo, da bi v prehodnem obdobju, v katerem bi stremeli k odpravi tovrstne ureditve, nagrajevali tiste ravnatelje, dekane in direktorje, ki se ne odločijo za outsourcing. "To bi bil aktiven poziv ministrstva. Čeprav bi bila mogoče bolj na mestu kazen za tiste, ki ravnajo na ta način, ne nagrajevanje tistih, ki delajo tako, kot bi v osnovi morali," je še dejala sekretarka sindikata VIR, v katerem ob nadaljnji neodzivnosti pristojnih organov za odpravo najbolj perečih problemov napovedujejo aktivacijo svojega članstva.