Na današnji novinarski konferenci Mirovnega inštituta, Amnesty International Slovenije, Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev in Društva izbrisanih aktivistov Slovenije so sodelujoči spregovorili o nujnosti urejanja statusa izbrisanih, ki je po njihovih besedah ključen za prenehanje "nedopustnega trpljenja izbrisanih".
Izbrisani po navedbah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel še vedno nimajo urejene pravne poti, da si znova uredijo stalno prebivališče, med njimi pa je tudi veliko takšnih, ki v Sloveniji bivajo neprekinjeno od izbrisa 26.571 ljudi, ki se je zgodil 26. februarja 1992. Z izgubo statusa so izgubili možnost uveljavljanja človekovih pravic, večino so jih oblasti tudi izgnale iz novonastale države. Posel je predstavila tudi zgodbo enega od izbrisanih, ki je bil primoran zaradi posledic izbrisa in pomanjkanja dokumentov več let živeti v prikolici, v kateri je naposled umrl v požaru.
Socialni delavec iz socialne službe UKC Maribor Mišel Ristov je predstavil zgodbo pacienta, ki so ga zaradi suma na tuberkulozo oktobra leta 2022 sprejeli v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je eden od izbrisanih. Pacient v mariborski bolnišnici z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ga je pridobil meseca aprila, prebiva že leto in pol, saj zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more živeti nikjer drugje. Ker zaradi neurejenega statusa ni upravičen do socialne pomoči, se ne more preseliti niti v katerega od domov za starejše.
Pravnica Katarina Vučko z Mirovnega inštituta je poudarila, da kljub dvema zakonoma, ki urejata povrnitev nezakonito odvzetega statusa izbrisanim, Republika Slovenija nikoli ni sprejela učinkovite pravne podlage za razveljavitev izbrisa in povrnitev statusov. Ob tem je izrazila tudi razočaranje nad odločitvijo ustavnega sodišča, ki je 8. marca letos odločilo, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji v delu, kjer določa, da se lahko izbrisanemu za pet let prizna fikcija bivanja v Sloveniji le, če si je aktivno prizadeval vrniti v Slovenijo, ni v neskladju z ustavo.
Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević je dejstvo, da status nekaterih izbrisanih po 32 letih še vedno ni urejen, označil za "nacionalno sramoto". Član iniciative in sin izbrisanih Ratko Stojiljković pa je napovedal, da bo jeseni letos zaradi odlašanja z ureditvijo statusa izbrisanih v svojem imenu in imenu otrok izbrisanih proti Republiki Sloveniji in Evropski uniji vložil novo tožbo.
Vnovičen poziv vladi
V nevladnih organizacijah so vlado znova pozvali, naj sprejme njihov predlog zakona, ki "bi omogočil povrnitev stalnega prebivališča tistim, ki to potrebujejo ali želijo, ter je najhitrejša in najučinkovitejša pot do končanja kalvarije ljudi, ki so že leta v pravno brezizhodnem položaju prav po krivdi države".
Predlog je oktobra lani vladi posredovala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pripravili so ga v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije, predlog ureditve statusa izbrisanih pa temelji na izhodišču, da mora biti dovoljenje za stalno prebivanje dostopno vsem, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.
Odkar so predlagatelji zakon pripravili, se o njem s predstavniki vlade niso imeli priložnosti pogovoriti. Srečanje z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem pa je predvideno 29. maja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje