Humanitarne in nevladne organizacije vlado pozivajo, naj začasno suspendira izvajanje pravil evropske migracijske in azilne zakonodaje, vključno z Dublinsko uredbo in sporazumi o vračanju. Ob tem so opozorili, da evropski azilni oziroma migracijski sistem ni bil narejen za masovne prihode.
Policija tolikšnega števila ljudi ne bo mogla obvladovati
Trenutno je na Hrvaškem prek 13.000 beguncev, ki nameravajo prečkati Slovenijo. Policija pa po mnenju nevladnih in humanitarnih organizacij tolikšnega števila ljudi ne bo mogla evidentirati in obvladovati, ker za to ni ne kapacitet ne nastanitvenih zmožnosti.
"Zaradi teh razmer slovenska policija, če bo hotela spoštovati vsa pravila, beguncev ne bo mogla vračati na Hrvaško, saj jih Hrvaška ne bo sprejemala, kar se je izkazalo že prvo noč ob prihodu prve večje skupine ljudi," je v sporočilu opozorila koordinacija.
Kot poudarjajo, se je nujno treba učiti iz aktualnih izkušenj Grčije, Makedonije in Srbije: "Če bi na primer Srbija zaprla svoje meje, ko je na njeno ozemlje prišlo 9.000 ljudi, bi bila danes, ob prihodu vsak dan novih ljudi, tam humanitarna katastrofa. Enako se lahko zgodi tudi na Hrvaškem, če svoje meje zapre Slovenija."
Omogočiti jim je treba pot naprej
Vladi zato predlagajo, naj najde način, da uporabo pravil začasno suspendira in uvede način po vzoru Srbije. Begunce naj bi evidentirali, jih začasno namestili, da si opomorejo, potem pa naj se jim brez omejitev gibanja omogoči prehod naprej.
Hkrati vladi predlagajo, naj zadrži predajo prosilcev za mednarodno zaščito po uredbi Evropskega parlamenta in Sveta v vse države članice, v katerih obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnimi postopki in pogoji za sprejem prosilcev.
"Ob preučitvi razmer v posameznih državah članicah EU-ja vlado pozivamo, naj do nadaljnjega preneha zlasti predajati prosilce za mednarodno zaščito na Madžarsko in v Italijo. V primeru Madžarske predlagamo, da se tja ne vračajo niti begunci, ki v Sloveniji ne zaprosijo za mednarodno zaščito," so zapisali v pozivu, ki ga je do zdaj podpisalo skoraj 30 nevladnih in humanitarnih organizacij.
Rdeči križ in Karitas v pripravljenosti
Sicer pa se nevladne in humanitarne organizacije intenzivno pripravljajo na prihod večjega števila beguncev. Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije (RKS) Renata Brunskole je pojasnila, da je v stalni pripravljenosti 13 tisoč prostovoljcev RKS-ja in 91 ekip prve pomoči, ki čakajo na poziv Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki jo aktivira policija, potem ko begunce sprejme in uredi identifikacijske postopke.
Nekatere ekipe so sicer aktivirali že v četrtek zvečer, ko so beguncem v Dobovi razdeljevali vodo, ki so jo sprva, kot pravi Brunskoletova, zavračali, pozneje pa hvaležno sprejemali. Prav tako so iz sklada solidarnosti namenil prvih 20.00 evrov za nakup najnujnejših potrebščin, hrane in higienskih pripomočkov, pripravljene imajo tudi šotore, odeje, postelje in drugo.
Sodobni begunci niso več razcapani in umazani
Ob tem je direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak dodala, da prebežniki pomoč vsekakor potrebujejo, čeprav njihovi odzivi niso vedno taki, kot bi jih pričakovali. "Sodobni begunci niso več razcapani ali umazani, so pa še vedno ljudje, ki potrebujejo pomoč," je Novakova zavrnila nekatere pomisleke, ki so se pojavili v javnosti o tem, ali so to res skupine ljudi, ki potrebujejo pomoč.
Slovenska filantropija pripravlja bazo podatkov o prostovoljcih, ki je vedno večja. Po njenih besedah je v njej trenutno že okoli 2.500 ljudi, ki so že imeli izkušnjo dela z azilom, migranti in podobno in so že opravili različne vrste usposabljanj.
V sodelovanju s koordinacijsko skupino vlade so že potekali sestanki in priprave glede lokacij, kjer bi začasno namestili begunce. Po besedah Brunskoletove so to območja Lendave, Gornje Radgone, Podlehnika, Brežic in Bele krajine. "V okviru tega so v sodelovanju z URSZR-jem že potekale priprave, tako da so naše nastanitvene enote, ki jih ima RKS v večjih mestih, torej v Mariboru, Novi Gorici, Ljubljani, Novem mestu, vse v pripravljenosti," je dejala Brunskoletova.
V pripravljenosti je tudi 10.000 prostovoljcev Slovenske karitas. V preteklih dneh je Karitas pripravila 5.000 paketov s hrano, ki jih že razdeljujejo v Dobovi. Na posebnem transakcijskem računu pa so zbrali več kot 21.000 evrov in tudi ta denar že aktivirali. Karitas ima tudi skupino približno petih prostovoljcev z znanjem arabskega jezika, ki označuje hrano, z neke vrste priročnim slovarjem pa pri premagovanju jezikovnih ovir pomaga tudi drugim prostovoljcem.
Civilna zaščita postavlja šotorišča
Pripadniki civilne zaščite (CZ) pripravljajo dodatne zmogljivosti. Doslej so na obmejnih območjih postavili več šotorišč, ki bi lahko sprejela po približno 300 ljudi, z dodatnimi posteljami pa so opremili tudi center za tujce v Postojni, je pojasnil poveljnik CZ-ja Srečko Šestan. Prav tako so priskrbeli dodatno opremo poleg Policijske postaje Brežice. Tudi tam so postavili šotore in postelje, v katerih bodo begunci lahko počakali na postopek. Podobno, a v še nekoliko večjem obsegu, so storili na mejnem prehodu Gruškovje, pripravljeno pa imajo tudi opremo za Lendavo.
Pomoč zbirali tudi v kliničnem centru in Mercatorju
Pomoč za begunce so zbirali tudi v ljubljanskem kliničnem centru, v dveh dneh so zbrali 1,2 tone pomoči. Gre predvsem za sanitetni material, vodo, plenice za otroke, higienske vložke, manjše odeje, topla oblačila za otroke vseh starosti in odrasle, higienske potrebščine ter igrače. Akcijo so izvedli v sodelovanju z Društvom Odnos, ki beguncem med drugim nudi psihosocialno pomoč.
Mercator je Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas doniral materialno pomoč v skupni vrednosti 5.000 evrov. Donacija vključuje pakirano hrano, vodo in higienske potrebščine. Hrano in higienske pripomočke za begunce lahko darujejo tudi kupci v Mercatorjevih večjih prodajalnah v posebej nameščenih vozičkih Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas, so sporočili iz Mercatorja.
Prav tako je Mercator Slovenski karitas dal na voljo skladiščne prostore na Slovenčevi 19 v Ljubljani, ki se uporabljajo kot zbirni center za hrano.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.
Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico Cerar: Izjave o dogovarjanju so ne le nekorektne, ampak tudi nevarne
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje