Kot je povedala v intervjuju za MMC, prihodnja vlada ni seznanjena z učinki, ki jih bo prinesla ta reforma. Težava, ki so jo izpostavili tudi na zaslišanju pred poslanci, je, da javnost nima podatkov o implementaciji sistema, zato tudi sama čaka na poročilo, ki ga je danes na novinarski konferenci predstavil minister za javno upravo Gregor Virant. Do takrat pa plačnega sistema v javnem sektorju Pavlinič Krebsova ne namerava komentirati.
Virant ponosen na "misijo nemogoče"
Pavčinič Krebs: Politika naj bo samoomejujoča in odzivna
Njena druga prednostna naloga, če jo poslanci potrdijo za ministrico, pa bo priprava boljše regulacije. "V tem delu bo naloga novega ministrstva pripraviti metodologije, spremembo poslovnika o vladi in tako naprej, da bomo pristopili k sprejemanju zakonodaje na nov, sodobnejši način," je pojasnila.
Med cilji je nova ministrica izpostavila tudi samoomejujočo in odzivno politiko. Dejala je, da se politika "samoomejuje, če predpisov ne sprejema na način, da jih arogantno vsili ljudem, ker sama meni, da bi bilo nekaj dobro za državo. Prakse držav članic EU-ja in OECD-ja, ki so razvitejše od nas in ki se jim želimo pridružiti v tem delu, so vključevanje strokovne javnosti in zainteresirane javnosti v postopke priprave predpisov, kar pomeni, da so predpisi preglednejši, boljši in bolj uravnoteženi s potrebami ljudi."
Za spremembo volilne zakonodaje potrebna dvotretinjska večina v DZ-ju
Po temeljitem posvetu s poslanskimi skupinami opozicije pa je napovedala tudi spremembo volilne zakonodaje, saj misli, "da smo te volilne spremembe ljudem dolžni. V ustavi se je leta 2000 Dz odločil, da zapiše, da bodo ob proporcionalnem volilnem sistemu državljanke in državljani imeli odločujoč vpliv na izbiro poslanca. Tega jim danes ne zagotavljamo. Zaradi tega bi morali, če želimo imeti ustavno skladen sistem, to določbo spremeniti. Sprememba mora iti v tej smeri, vsaj bila je že pripravljena tako, pa ni dosegla potrebne dvotretinjske večine v državnem zboru, da bi se volilni okraji kot iluzija ukinili, da bi se volili poslanke in poslanci v volilni enoti, kjer bi posamezne stranke dale volivcem v presojo liste. Ko bi kandidat iz neke liste dobil glas, bi ta glas štel kot absolutni preferenčni glas, torej bi bil izvoljen tisti kandidat iz volilne enote, ki bi dobil največje število glasov volivk in volivcev."
Zaveda se, da bo spremembo težko doseči, saj sprememba volilne zakonodaje v državnem zboru zahteva dvotretjinsko podporo.
A. K. K./A. M.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje