"Nihče več ne bi smel trpeti v totalitarnem režimu. Demokracija je dobrina, ki je ne smemo jemati za samoumevno, nenehno jo je treba negovati," so v skupni izjavi poudarili podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, komisar za pravosodje Didier Reynders in komisarka za enakost Helena Dalli.

"Bistveno je, da ohranjamo zgodovinski spomin [...], da se soočimo s preteklostjo in zagotovimo, da se ta ne bo ponovila. Le z enotnostjo in spoštovanjem drug do drugega, naše zgodovine in pogledov na prihodnost lahko še naprej ohranjamo demokracijo, pravno državo, mir in svobodo," so dodali.

Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je več spominskih dogodkov potekalo tudi v Sloveniji.

Na Kongresnem trgu položili vence

Delegacija Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana je popoldne položila cvetje pred spominskimi obeležji v Ljubljani – ob spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom, pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu.

V nekdanjem taborišču Kidričevo so odkrili tudi spominske plošče vsem žrtvam medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja. Blagoslovil jih je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, slavnostni govor pa je imel teolog Ivan Štuhec.

Tudi delegacija NSi-ja je opoldne pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani položila venec. Predsednik stranke Matej Tonin je ob tem v izjavi za javnost dejal, da ima Slovenija še vedno zgodovinski dolg do žrtev komunizma, ki še niso dočakale dostojnega pokopa. Spomnil je na vse izkopane v breznu pod Macesnovo Gorico, od katerih 3450 ni dočakalo pravice do dostojnega pokopa. "Mislim, da je Slovenija tako civilizirana država, da si v tem času to vsekakor zaslužijo," je dejal Tonin.

Škof Jamnik posvaril pred demokracijo brez vrednot

Zatem je v stolnici sv. Nikolaja potekala maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je v ljubljanski stolnici poudaril, da uspeh EU-ja in demokracije v Sloveniji ni odvisen le od gospodarskega povezovanja ter znanstvenega in tehnološkega napredka, ampak tudi od sprejetja niza temeljnih pravic in vrednot. Med temi so tudi človekove pravice, svoboda, nediskriminacija, skupno dobro, pravičnost, enakost in verska svoboda. "Demokracija brez vrednot se zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem," je poudaril Jamnik.

Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je poudaril tudi pomen odpuščanja. "Odpustimo, toda nikoli ne pozabimo! In prav to je odločilna točka odpuščanja: nikakor ne gre za pozabljanje, ampak za osvoboditev od notranje jeze, resentimenta in želje po maščevanju. To razjeda sleherno vlakno človekovega bitja in to, da človek, ki ne odpusti, še vedno živi v krču žrtve, še vedno je suženj tistega, ki mu je storil krivico," je dejal Jamnik.

Cerkev po njegovih besedah ceni demokratični sistem, saj državljanom zagotavlja, da od vladajočih zahtevajo odgovornost za zaščito, varovanje in izvajanje vrednot, brez katerih bi bila pristna demokracija oslabljena. "Vrednote, na katerih temelji demokracija, imajo krščanske korenine," je poudaril.

Pahor: Sporočilo je zavračanje vseh totalitarizmov

Maši je sledila akademija s slavnostnim nagovorom nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Ta je spomnil, da se od začetka zaznamovanja današnjega dneva obuja tudi spomin na žrtve komunističnega nasilja. "To pa ni pravo sporočilo tega dneva. Sporočilo tega dneva je zavračanje vseh totalitarizmov in klic k negovanju in krepitvi demokracije," je poudaril.

Aktualno vlado pa je pozval, naj popravi "nedopustno politično in etično napako, ki jo je naredila z odpravo dneva spomina na žrtve komunističnega režima".

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji zaznamujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan zaznamovanja je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne.