Vlada je prejšnji teden na seji potrdila predloge sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva tudi globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov države, poslancev državnega zbora, ustavnih ali vrhovnih sodnikov.
Predlog je naletel na številne odzive tako iz vrst pravnikov, ki med drugim opozarjajo na nesorazmernost predvidene globe, kot splošne javnosti. Kot je v intervjuju za časopis Večer dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, bodo v primeru sprejetja predloga v DZ-ju začeli zbirati podpise za vložitev pobude za razpis referenduma. "Pri vladnem zakonskem predlogu ne gre za nič dobronamernega, ampak gre zgolj za še eno sredstvo, s katerim želijo utišati civilno družbo, protestnike, kritičen glas, medtem ko bodo sami lahko žalili naprej. V Inštitutu 8. marec sem že povedala, da če bo ta predlog sprejet, bo to naš naslednji referendum," je dejala Nika Kovač, ki je bila ena od vidnejših pobudnic julijskega referenduma o vodah.
"Vedno, kadar nekdo kot predstavnik oblasti ali določene politične opcije žali, napada, diskreditira, uporablja prostaški jezik, je to problem, ker nesprejemljivo retoriko in komuniciranje normalizira in proizvaja konkretne materialne učinke. Tudi sama opažam, da sem v zadnjem letu deležna veliko bolj žaljivih zapisov in groženj na spletnih omrežjih kot v preteklosti. Žaljiv način komunikacije je nesprejemljiv, ne glede na to, ali gre za oblastnika ali protestnika," je še dejala v pogovoru za Večer.
Globa za prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje
Kot je zapisano v dopolnilu, se z globo od 500 do 1000 evrov sicer kaznuje, "kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.”
Predlog podpira tudi generalni direktor policije Anton Olaj, ki se mu zdi predvidena višina globe "sorazmerna glede na ravnanja, ki se pričakujejo, da se bodo kaznovala". Kot je dejal v oddaji Politično s Tanjo Gobec, bi sam sicer predlog razširil na vse prebivalce. "Imam zgolj ta pomislek oziroma željo, da se mogoče v razpravi v državnem zboru ta razširitev upošteva za vse ljudi, ne samo za nekatere, ki so sicer ta hip najbolj izpostavljeni," je dejal Olaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje