Gospodarski kriminal sem doživela leta 1993. Z možem sva naredila kupoprodajno pogodbo, ker sva hotela prestrukturirati proizvodnjo v orodjarskem podjetju."
"Kupec pa nama je za plačilo garancije dal ček neobstoječe italijanske banke. Vložila sva tožbo, a ker je pri nas komunistični pravni red, je registrsko sodišče v treh letih izbrisalo firmo, tožba pa postala brezpredmetna. Registrsko sodišče pa je s tem poklonilo najino dva milijona nemških mark vredno življenjsko premoženje kriminalcu," nam je Ljubljančanka Sonja pojasnjevala svoje razloge, zakaj išče brezplačno pravno pomoč.

Njen primer je le eden izmed številnih, ki je dolga leta nabiral prah v omari nekdanjega tožilca Mirana Železnika in – zastaral. Ko sta z možem že zbolela, sta poskušala tudi z ovadbo proti fizični osebi, ki ju je opeharila. "Delal se je norca iz kriminalistične policije, ker je videl, da nič ne deluje, ni jim prinesel dokumentacije, saj pri nas ne deluje ne sodstvo, ne tožilstvo in ne kriminalistična policija," je ogorčeno pripovedovala Sonja na dan, ko se je tretjina odvetnikov odzvala pozivu svoje zbornice, da ljudem ponudi brezplačno pravno pomoč.

"Premoženje je šlo v luft"
"Ko je vendar kriminalistična policija naredila zapisnik in ugotovila, da je zagrešil gospodarski kriminal in si je protipravno pridobil veliko premoženjsko korist, ni nič ukrepala, temveč je pustila kriminalca na svobodi z najinim pokradenim premoženjem. Edina najina 'človekova pravica' je, da gledava, kako je v 'luft' šlo vse najino življenjsko premoženje."

"Imamo komunistični pravni red"
"Sploh ne vem, če se kaj da narediti: dokler ne bo lustracije sodstva, tožilstva in kriminalistične policije, se ne da nič. Imamo komunistični pravni red, po evropskem pravnem redu in po zakonih pravičnosti bi takoj zaprli kriminalca in bi se mu odvzelo premoženje," je brez dlake na jeziku pripovedovala v preddverju velike poslovne stavbe na Slovenski cesti, v kateri domuje več odvetniških pisarn.
Vratar nam je svoje mnenje o pravni državi pokazal s prispodobo naslovnice Žurnala, na kateri se je široko nasmihal Srečko Prijatelj, prvi pravnomočno obsojeni (nekdanji) poslanec, ki ga je sodišče predčasno izpustilo iz zapora zaradi lepega vedenja. Streljaj naprej, na Tavčarjevi ulici, nam je v odvetniški pisarni Igorja Dernovška pravno golgoto svoje družine - začela se je leta 1952 - pripovedovala razočarana upokojenka, ki je želela ostati anonimna.

Sodišče v Kočevju ji ne da listin
Gre za postopek denacionalizacije, hišo in vrt so leta 1952 na protipravni način njenemu očetu odvzeli brez odločbe, brez pravnega naslova in vpisali pod javno dobro. Pravico uveljavlja po 98. členu Zakona o denacionalizaciji. Toda sodišče v Kočevju vztrajno zavrača izdajo uradnih listin, brez katerih sploh ne more izvajati dokazov oziroma uveljaviti svojih pravic. "Trdijo, da ne obstaja ne historični izpisek, ne stari osebni imeniki, ne listine, čeprav sem črno na belem dokazala, da vse obstaja, celo predsednik sodišča je izjavil, da je parcela vpisana v zemljiškoknjižnem vložku in je vpisano v splošno ljudsko premoženje."

Maščevanje sistema nad posameznikom
Poleg tega so gospe, kot pravi, naprtili stroške postopka zavezanca, ki jih ni dolžna plačati in ker v vseh postopkih denacionalizacije plača vsaka stranka svoje - tako zavezanec kot opravičenec. "Hočejo se mi maščevati, da jaz plačam 9.000 evrov stroškov za odvetnika osebe, ki živi v hiši,« pripoveduje, medtem ko čaka na brezplačni pravni nasvet odvetnika Igorja Dernovška.

"Ata je bil izbrisan"
Kako počasi meljejo sodni mlini pri, nam ponazori tudi s podatkom, da je zadevo za povrnitev hiše in vrta najprej vložila na Upravni enoti (UE) Ribnica, ki jo je napotila na sodišče, to pa jo je po dveh letih napotilo nazaj – na UE Ribnica, kjer morajo ugotoviti, ali gre za špekulativnost. "Ravno na tej osnovi dokazujem, da je bil ata izbrisan – to je ključni dokaz, a mi sodišče v Kočevju noče predložiti listin, sklicujejo se na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, morali pa bi pa ukrepati po Zakonu o zemljiški knjigi, ker se po njem listine hranijo trajno in imam pravico v njih vpogledati," pripoveduje razočarana upokojenka, ki ji je dan pred tem celo ustavno sodišče zavrnilo ustavno tožbo, zahtevo v zvezi s stroški pa zavrglo. "Tako, vidite, to je naša pravna država! Zelo sem razočarana, pisala sem tudi pravosodnemu ministru," je še dejala, preden je vstopila v pisarno po nov odvetniški nasvet.

Iskanje pomoči je odraz stanja v družbi
"Iskanje brezplačne pravne pomoči je odraz stanja v družbi, povpraševanje je večje, ker je več ljudi v ekonomski stiski in si niti ne upajo obračati na odvetnike ali iti v postopke, da bi prišli do svojih pravic. Niti osnovno se ne informirajo o svojih pravicah, pa tudi dolžnostih, o svojih pravnih situacijah, da bi sploh vedeli, kako pravilno ukrepati," razmere v pogovoru za MMC komentira odvetnik Igor Dernovšek.

Sistem brezplačne pravne pomoči nepravičen
Sedanja ureditev sistema brezplačne pravne pomoči (BPP) se mu ne zdi pravična, saj po novem ne upošteva le zaslužka, ampak tudi premoženje. »Čeprav ljudje nimajo velikih dohodkov, imajo pa premoženje, ki pa sploh ni v njihovi posesti ali uporabi, ampak imajo to sorodniki, jim ti deleži preprečujejo, da bi zaprosili za brezplačno pravno pomoč.«

Nesmiselno nepopustljiva praksa
Pri odločanju o brezplačni pravni pomoči (BPP) se – tako meni Dernovšek - pojavlja nesmiselno popustljiva praksa tistih, ki o njej odločajo. Odobrijo jo namreč samo za prvi nujni korak, čeprav je že takrat jasno, da bo potreben postopek oziroma zastopanje, ki je posledica prvega koraka. Ne gre samo torej za odgovor ali ugovor na tožbo, za postopek pa morajo ponovno zaprositi. Sistem samo povečuje nepotrebno administriranje, je kritičen.

Pomagajo tudi, ko ni dan pro bono
Sam dneva nudenja pomoči pro bono ne jemlje kot nekaj posebnega. "Za ljudi v stiski, to pomeni, da niso v stanju plačevati odvetnika, pomagamo jim ne glede na to, ali je dan pro bono ali pa ne. Konec koncev je naš poklic povezan z družbo, je socialen in smo tudi mi del družbe, s katero moramo deliti usodo. Ta dan je zunanja manifestacija in hkrati poziv tudi tistim, ki nimajo poguma, da bi šli k odvetniku, da bi naredili prvi korak, zato to podpiram."

Ker je prav
Tudi odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič opaža vsako leto večje zanimanje za BPP, čeprav ga izvaja praktično skozi vse leto. Marca so z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) začeli projekt Ker je prav, v okviru katerega enkrat na teden brezplačno pravno svetujejo socialno šibkim družinam z otroki.

Z novim letom po Sloveniji
Najpogosteje gre za pravno pomoč pri stanovanjski problematiki, pridobivanju socialnih pravic, socialnih transferjev, od marca do decembra letos so obravnavali kar 150 primerov, gre za zelo konkretne stvari, tudi postopke na sodiščih. "Gre torej za celovito pravno pomoč, in ne samo za nasvet, kot je mišljen dan pro bono," se z razlogom pohvali Nina Zidar Klemenčič v pogovoru za MMC. Še več: ker ljudje na ZPMS-ju Moste-Polje v Ljubljani po pravno pomoč hodijo iz cele Slovenije in denar porabijo za prevoz, bodo z novim letom projekt razširili na vso Slovenijo in bodo enkrat na teden brezplačno pravno pomoč ponujali še v Celju, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in Kopru.

Ljudem pomagajo priti do osnovnih potrebščin
V obravnavanih 150 primerih so pomagali ljudem brez denarja za plačevanje neprofitnih najemnih stanovanj in obratovalnih stroškov, ki se nenormalno visoki, ali pa ne dobijo pravice do denarne socialne pomoči, ker se uporabljajo podatki stari dve leti, ko so še bili zaposleni, zdaj pa imajo stanje akutne socialne ogroženosti, ki pa ga država ne rešuje zato, ker razpolaga s starimi podatki, pripoveduje Nina Zidar Klemenčič.
Pritožbe, klici, grožnje
"V bistvu mi pomagamo s pritožbami, s klici na CSD, včasih tudi z grožnjami! Poskušamo pač na vse načine, da bi ljudje dobili pomoč, ki jim pripada in je njihova pravica. Gre za najbolj grozne zgodbe ljudi, ki res nimajo nič, za otroke, ki imajo različne zdravstvene težave in se jim ne omogoči ustrezno sodelovanje v šolskem procesu ali pa - zaradi tega, ker nimajo popolnoma urejenega statusa prebivanja ali zdravstvenega zavarovanja. Glede tega smo po zaslugi ene takšne zgodbe, bila je objavljena tudi v Tedniku, spremenili odnos zdravstvene zavarovalnice do teh otrok. Po našem posredovanju so ugotovili, da zakon interpretirajo popolnoma narobe, skupina otrok pa je zdaj pridobila pravice, ki bi jih morala imeti že prej. To se zelo osnovne stvari."

Čim prej poiskati pomoč, čim manj odlašati!
Anomalije se pojavijo tudi pri uveljavljanju denarne socialne pomoči, ki gredo človeku, ko ostane brez sredstev za preživljanje. "Ta se dodeljujejo bistveno prepočasi, posamezniki pa po tri, štiri mesece ne morejo preživeti družine in jim morajo priskočiti na pomoč humanitarne organizacije. Gre za elementarne stvari, ki bi morale na ravni države funkcionirati bolje, učinkoviteje in hitreje, ampak ne funkcionirajo. Ljudje potrebujejo pomoč nekoga, ki se bolje spozna na proces, ki ve, kam je treba poklicati, napisati dopis, skratka, ki se bolj znajde. Ljudje v hudih stiskah postanejo zelo apatični in so nezmožni reševati svoje težave . Razumem jih, potegnejo se vase, mislijo, da ni več rešitve. Je zelo dobro, da takšni ljudje, čim prej pridejo po pomoč. Ker bolj ko je na začetku nastajanja problem, bolj se lahko pomaga, čim manj odlašati, čim prej se je treba oglasiti!" svetuje Nina Zidar Klemenčič.

Iščejo donatorje
Ker je projekt Ker je prav zelo zahteven, se bosta odvetnici njene pisarne posvetili samo njemu, z novim letom pa bodo poskušali pridobiti tudi donatorje. Ljudem, ki jim pomagajo na terenu logistično, želijo plačati za njihovo delo. "Kadar gre za naše resurse, ni problem, delamo popolnoma brezplačno. Kadar gre za druge, je prav, da poskušamo poplačati njihov trud. Gre za humanitarno delo: mi damo naše znanje, naše ljudi, naš čas, ZPMS Moste-Polje pomaga s svojo logistiko. Ko se bomo širili po Sloveniji, bomo širitev izvajali tudi s pomočjo donatorjev, ki podpirajo ta projekt," napoveduje.
Odprti za vse pravnike, ki želijo pomagati
Zidar Klemenčičeva dodaja, da se je nekaj pravnikov že prijavilo, ker želijo pomagati in so jih vključili v regionalno mrežo. "Odprti smo za vse, ki bi želeli priti in pomagati, je pa to trdo delo in se moraš res odločiti, da boš to delal. Ko enkrat sprejmeš kakšno obveznost nase, je moraš do konca narediti. Verjetno je kar težko pridobiti ljudi, ki sami nimajo razvitega občutka, da toliko časa posvetijo takšnemu projektu. Tistih, ki so sami prišli do nas, smo bili zelo veseli, verjamem, da bodo zagnano delali in pomagali," je prepričana Nina Zidar Klemenčič.

Najtežje je, ko vidiš otroke jokati, ker jih je strah, da nimajo kje spati
Osebno se je dotaknejo vsi primeri, povezani z otroki. "Ko pridejo družine z otroki, ki dejansko nimajo za jesti, ko ne morejo otroka toplo obleči, ko ne zmorejo plačevati stroškov najemnine in se bojijo, da bodo zgubili stanovanje. Včasih pridejo starši na pravno pomoč skupaj z otroki in takrat, ko vidiš otroke jokati, ker jih je strah, da ne bodo imeli kje spati … To je najtežje, saj vendarle Slovenija ni tako revna država, da bi si to lahko privoščila. Kljub vsemu mi imamo dovolj – če bi bili dovolj odgovorni – se nam to ne bi dogajalo. V Sloveniji noben otrok ne bi smel živeti v strahu, da bo izgubil streho nad glavo in noben otrok ne bi smel živeti lačen. Najhuje je, da se varčuje pri teh, ki so najšibkejši! Na dolgi rok bomo imeli izgubljene generacije otrok in mislim, da si tega ne bi smeli dovoliti. Res mislim, da je velika odgovornost politike, vladajočih, da tukaj naredijo spremembe," politiko izziva družbeno odgovorna odvetnica Nina Zidar Klemenčič.