Na spletni strani zbornice bodo tisti, ki iz različnih razlogov do zdaj niso prestopili odvetniškega praga, lahko poiskali najbližjega odvetnika in se vnaprej naročili, da bi pro bono odvetniki lahko pomagali čim več ljudem.

Iznajdljivcev ne manjka, apelirajo na zavest
Završek poudarja, da naj ljudje s seboj vzamejo vso dokumentacijo, ne potrebujejo pa nobenih dokazil, da so socialno šibki. Hkrati trkajo na zavest ljudi, da je akcija namenjena prav tem določenim. Ob lanski akciji so zasledili tudi nekaj "iznajdljivcev", ki so obiskali tudi do pet odvetnikov, da bi za svoj primer dobili čim več različnih in brezplačnih nasvetov.
Pričakujejo veliko ljudi
Zaradi poslabšanja splošnih gospodarskih in socialnih razmer in zaradi povišanja cenzusa pri pridobivanju brezplačne pravne pomoči (BPP) države (nanaša se na prihodke in premoženje), Završek pričakuje veliko zanimanje državljanov, še posebej s področja zemljiškoknjižnih vpisov, delovnopravne zakonodaje, uveljavitve pravic ob brezposelnosti ter socialnih pravic. Zaradi spremembe je veliko dosedanjih upravičencev do BPP-ja ostalo brez le-te.

Lani je v povprečju vsak odvetnik sprejel po deset državljanov. "Že od novembra nam zvonijo telefoni in ljudje sprašujejo po brezplačni pomoči,« pravijo na zbornici. »Gre za ugotavljanje diagnoze, prvi pravni nasvet, kam vložiti tožbo, ali je sploh vložiti, koliko bo stala in trajala, ali pa raje uporabiti mediacijo, mirno rešitve spora. Državljane bomo podučili tudi glede vloge za brezplačno pravno pomoč države," napoveduje član upravnega odbora zbornice Andrej Razdrih.
Glede na to, da v Sloveniji deluje približno 1.500 odvetnikov, v akciji sodeluje samo tretjina, a po besedah Završka si prizadevajo, da bi se akciji pridružila vsaj polovica. Spomnil je tudi, da imajo odvetniki možnost - ne samo 19. decembra, v skladu s Kodeksom etike - ponuditi brezplačno pravno pomoč. Težava je, da ga davčna uprava ne priznava oziroma je treba davke odvesti tudi za delo pro bono. Izjema je 19. december, pri katerem je zbornica dosegla dogovor z DURS-om, da bo delo tistega dne oproščeno DDV-ja.

Največje žrtve stečajev - niso upravičeni do brezplačne pomoči
Velika večina sredstev, porabljenih za pravno pomoč, je lani šla za osebne stečaje in stečajne postopke, 3.000 pri fizičnih in 3.400 pri pravnih osebah, ki so vsi upravičenci za BPP. "Nekajkrat smo predlagali ministrstvu, da iz zakona o BBP-ju izključi tovrstne upravičence in da iz razpoložljivih sredstev – šest milijonov, slabe tri četrtine je šlo za stečaje - raje uporabijo za dejanske upravičence BPP-ja," pravi Završek.
Povečalo se je število ljudi, ko so ostali brezposelni – zaradi stečajev in propada podjetij, vsi tisti, ki so prejeli plačilne liste, ne pa tudi izplačanih dohodkov, pa so izpadli iz BPP-ja, čeprav so do nje vsekakor upravičeni, opozarja.

Zbornica bo od predsednika republike prevzela pravne primere vseh tistih, ki so se nanj obrnili, prevzela bo tudi vloge, ki jih je varuhinja človekovih pravic evidentirala kot »nerešene«.

Spremenjen zakon
Veljavni Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, so za MMC pojasnili z ministrstva za pravosodje.

Cenzus 530,44
Medtem ko pa je bilo pred novelo ZBPP-B določeno, da lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne sme presegati višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Od 1. avgusta znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 265,22 evrov na podlagi česar je trenutni cenzus za BPP 530,44 evrov.