NLB je letos pripravljen prostovoljno nameniti 15 milijonov evrov v sklad za podporo pri učinkovitejši sanaciji ter odpravljanju posledic nedavne ujme in predvsem tudi morebitnih prihodnjih ujmah. V primeru morebitne uvedbe izrednega davka ali drugih oblik dajatev za banke pa bi se ta znesek vštel v izpolnitev tovrstne obveznosti.

NLB je sicer že kmalu po ujmi, ki je opustošila velik del Slovenije, prizadetim občinam doniral štiri milijone evrov, NLB Banka Skopje pa je Rdečemu križu Slovenije in drugim organizacijam, ki pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, podaril 60.000 evrov.

Prav tako je pripravil tudi ukrepe za pomoč pri okrevanju in oživitvi gospodarstva, med drugim moratorije brez dodatnih stroškov, ugodnejšo posojilno linijo v skupnem znesku 100 milijonov evrov za podjetja, ugodnejša posojila za gospodinjstva in možnost brezplačne predčasne razvezave depozitov, so spomnili v banki, ki bo s septembrom dvignila tudi obrestne mere na denarne vloge.

Skupina NLB bo v prihodnjem desetletju namenila tudi po 15 milijonov evrov letno za sponzorstva in donacije v domači regiji.

NLB, ki je na ravni skupine v prvem letošnjem polletju ustvaril 243 milijonov evrov čistega dobička, ob tem ne spreminja nedavnih napovedi ključnih kazalnikov poslovanja in namerava ohraniti letna izplačila dividend v skladu z doslej objavljanimi usmeritvami. To pomeni izplačilo dividend v skupnem znesku 500 milijonov evrov med letoma 2022 in 2025, vključno z že izplačanimi zneski.

Banke nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je za Delo povedala, da so med morebitnimi ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, enotna zakonska ureditev moratorija na posojila in ugodna dolgoročna posojila za fizične osebe, ki bi obnavljale svoje domove, in sicer triodstotna fiksna obrestna mera za obdobje do deset let in s poroštvom države.

Z Banko Slovenije pa se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniška posojila po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje, daljše od sedem let, kar je sicer omejitev.

Minister za finance Klemen Boštjančič je menil, da je stališče bank po njegovih besedah dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov tudi glede morebitne uvedbe prispevka bank in hranilnic, vezanega na bilančno vsoto, ki bi bil namenjen sanaciji. "Z odzivom bank smo zadovoljni, nismo pa še tam, kamor vlada misli, da lahko pridemo, tako da se bodo v prihodnjih dneh intenzivni pogovori z bankami nadaljevali," je povedal Boštjančič in napovedal, da bi lahko do končne različice ukrepov prišli v tednu ali dveh. Ob tem je opozoril, da je treba zelo paziti tudi na finančno stabilnost celotnega bančnega sektorja, prav tako bi tak prispevek različno vplival na različne banke.

Predstavniki bank pa ob tem nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov. Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči v bankah vidijo v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila banka SID.