V tem tednu so policisti ovadili priznanega nevrokirurga, ki je na svoji nepremičnini vpisal zemljiški dolg in ju na ta način zavaroval pred morebitno izvršbo, ki bi bila lahko sprožena zaradi odškodninske tožbe. Vendar Dolenc še zdaleč ni edini, ki se je na ta način zaščitil pred izvršbo; svoje nepremičnine so na ta način zavarovali tudi številni nekdanji menedžerji, med drugimi Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Ivan Zidar in Zdenko Pavček.

Notar ne more preganjati nepoštenosti
Postopek ustanovitve zemljiškega dolga se začne pri notarju, ki pa stranko lahko zgolj obvesti, da dolga ne sme ustanavljati zaradi oškodovanja morebitnih upnikov. "Toda če stranka take namene zanika in v zemljiški knjigi ne obstaja nobena ovira za vpis dolga, je notar postopek po zakonu dolžan izpeljati," je za MMC povedala Marjana Tičar Bešter.

Notar je sicer dolžan organe pregona obvestiti le, če posumi na morebitno pranje denarja, drugih primerov pa notarji ne morejo preganjati. "Šele če bi stranka notarju sama iskreno povedala, da želi zemljiški dolg vpisati zaradi zavarovanja premoženja pred izvršbo, bi notar lahko tak postopek odklonil, vendar je iskrenost strank v takih primerih malo verjetna."

Število zemljiških dolgov narašča
Tičar Bešterjeva sicer tudi sama opaža, da je število vpisov zemljiškega dolga v zadnjih letih začelo naraščati, vendar se kot zavarovanje terjatve še vedno večinoma uporablja hipoteka. Zemljiški dolg ima pred hipoteko sicer to prednost, da je prenosljiv. "Gre za enostransko pogodbo, na podlagi katere lahko lastnik nepremičnine dobi vrednostni papir, s katerim lahko zavaruje morebitno terjatev."

Medtem ko je hipoteka vezana na točno določeno terjatev, pa lahko stranka z enim zemljiškim dolgom med njegovo veljavnostjo zavaruje različne terjatve. "Če imate to listino, jo denimo lahko predate banki ob sprejemu kredita, ta pa vam jo vrne, ko ga poplačate. Z isto listino pa potem lahko naknadno, če je še veljavna, zavarujete tudi kak drug kredit pri drugi banki."

Fleksibilnost ima svojo ceno
A ta fleksibilnost ima pomanjkljivost v tem, da omogoča hitro sklepanje fiktivnih poslov tistim, ki želijo svoje premoženje zaščititi pred izvršbami, saj upniki pri zemljiškem dolgu lahko ostanejo neimenovani. Po nekaterih neuradnih ocenah naj bi bilo v ta namen sklenjenih kar osemdeset odstotkov zemljiških dolgov, je poročal novinar TV Slovenija Borut Janc. Nepreglednost, ki jo omogoča anonimnost upnika, pa številne težave povzroča tožilcem, ki pogosto ne vedo, zoper koga lahko vložijo tožbo za izbris zemljiškega dolga, je za TV Dnevnik povedal vodja okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa.

Sicer se zemljiški dolg za zavarovanje terjatev uporablja predvsem tudi v tujini, je povedala Tičar Bešterjeva, vendar na notarski zbornici niso opravljali primerjalnih analiz, kako je postopek urejen drugje. Prav tako niso razpravljali o morebitnih spremembah zakonodaje. "Sicer pa že obstajajo organi, ki bi morali ukrepati ob tovrstnih fiktivnih poslih. Notar tega gotovo ne more preganjati."