A da bi jih na koncu tudi zares plačali, je bilo vsaj do zdaj bolj malo verjetno. Velika večina jih ima namreč na svojih nepremičninah vpisane visoke zemljiške dolgove. Ti običajno krepko presegajo vrednost nepremičnine.

Čeprav gre za povsem zakonit instrument, pa obstaja sum, da ga le izkoriščajo za zaščito premoženja. Če so bili lani vpisani 703 dolgovi, jih je bilo samo do aprila letos vpisanih že 609. Na ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da se dogajajo vse pogostejše zlorabe tega instrumenta. Največ zlorab so opazili februarja letos, kar 180.

Zemljiški dolg je povsem abstrakten in anonimen instrument, ki ga je zelo enostavno ustanoviti. Največja težava je anonimnost prvega upnika v vrsti. Prav zaradi tega se ostali upniki, ki imajo slabši vrstni red, ne odločajo za sprožitev izpodbojnega postopka, saj ne vedo, kdo stoji za zemljiškim dolgom, ugotavljajo na ministrstvu.

Da bi odpravili možnost zlorabe, so na ministrstvu že popravili zakonodajo. Novela zakona o izvršbi in zavarovanju bo kmalu v medresorskem usklajevanju, nato pa mora še skozi vladne roke. Glavni poudarki so razkritje imetnika zemljiškega pisma v upravnem postopku. Prvi upnik naj bi zdaj moral dokazovati obstoj terjatve, sicer mu bo ta pravica ugasnila.

Eugenija Carl, TV Slovenija

Več v prispevku, objavljenem v Odmevih.