DZ naj bi predloge zakona o pokrajinah, zakona o financiranju pokrajin in zakona o volitvah v pokrajinah, ki določajo naloge ter pristojnosti pokrajin, njihovo financiranje in volitve v pokrajinske organe sprejel septembra. Po predlogu naj bi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, ključen pa bo zakon o njihovi ustanovitvi, ki bo določal njihova imena, območja in sedeže. Za sprejetje ga bosta morali podpreti vsaj dve tretjini poslancev.

Polemična razprava med poslanci se je dotikala zlasti vprašanj pristojnosti in financiranja pokrajin.

Janez Drobnič, član NSi-ja, se je spršaeval, ali res potrebujemo pokrajine, na kakšen način in kaj bo to pomenilo, hkrati pa je opozoril na stroške, povezane z ustanovitvijo pokrajin. Ti bodo na letni ravni po njegovih besedah znašali okoli 30 milijonov evrov. Marjan Drofenik (SLS) pa je opozoril, da v majhni državi ne moremo narediti velikih regij.

Samo Bevk (SD) pa je menil, da bi si morali za ustanovitev pokrajin vzeti več časa, saj vlada še ni predlagala zakona o ustanovitvi pokrajin, njihovem številu in sedežih ter zakona o prenosu pristojnosti na pokrajine.

Glavni namen je decentralizacija oblasti
Po predlogu resornega ministra Ivana Žagarja bodo na pokrajine prenešene pomembne upravne naloge, nekateri župani pa so med dvemesečno javno razpravo izrazili bojazen pred povečevanjem birokracije in morebitnim podvajanjem pristojnosti med pokrajinami in državo.

Rok za posredovanje pripomb iz lokalnih skupnosti na izhodiščni vladni predlog s predvidenimi 14 pokrajinami se izteče konec julija, zato je pričakovati, da se poslanci, tokrat verjetno seznanjeni tudi z zahtevami iz svojega matičnega okolja, ne bodo mogli izogniti lastnim predlogom o zamejitvi, številu in sedežih prihodnjih enot.

Sprejet zakon o SV-ju
Pozno popoldne so poslanci s 60 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o službi v Slovenski vojski, ki ureja temeljne odnose v vojaški službi in rešuje kadrovsko problematiko slovenskih oboroženih sil.

Med drugim zakon predvideva, da se lahko vojak, ki po dopolnitvi starosti 45 let ne more več opravljati vojaške službe, zaposli pri katerem koli delodajalcu, ki ima pravico do refundacije prispevkov za vojaško osebo. Do zdaj se je tak vojak lahko zaposlil samo v okvirih ministrstva oziroma drugih državnih organov.

Zakon ureja temeljne odnose v vojaški službi, ki so jih do zdaj urejali samo s pravili službe. Prvič je celovito urejenba tudi celostna skrb za pripadnike in njihove družinske člane med trajanjem vojaške službe in tudi po njej. Pri tem gre za zdravstveno, psihološko, socialno-varstveno, duhovno oskrbo in druga področja.

Zavrnjena novela o zasebnem varovanju
DZ je ob vnovičnem glasovanju zavrnil tudi novelo zakona o zasebnem varovanju. Za dokončno potrditev zakonske novele, ki jo je predlagala vlada in s katero naj usposabljanja varnostnikov ne bi več vodila zbornica za zasebno varovanje, je zmanjkal le en poslanski glas. Novelo je sicer DZ potrdil že 22. junija, a je zatem državni svet ukrepal z vetom, kar je novelo poslalo nazaj v parlament.

Svetniki so parlamentu očitali, da novelo zakona pomeni ukinitev obstoječe zbornice za zasebno varovanje, saj bi ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija poslej monopolno izvajala celotno usposabljanje in izpopolnjevanja varnostnega osebja ter v celoti monopolno izvajala vse postopke pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kar je v pristojnosti zbornice.

Zavrnjena pa je bila tudi novela zakona o kazenskem postopku, ki jo je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terčonom.

Sprejet zakon o naslednicah pidov
Poslanci so s 63 glasovi za sprejeli tudi zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, ki ga je predložila skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisanim Milanom M. Cviklom, vlada pa je nanj predložila vrsto dopolnil. Predlagatelji menijo, da zakon zaključuje tranzicijo in omogoča zaščito malih delničarjev, ki so ob privatizaciji družbenih podjetij svoj lastninski certifikat vložili v katerega od pidov.