Ministrstvo za notranje zadeve v predlogu novele navaja, da želijo z njo zagotoviti, da policisti pridobijo ustrezno višješolsko izobrazbo za delovna mesta, ki jih zasedajo in na katerih se takšna izobrazba zahteva oz. da se jim ta izobrazba prizna z javno veljavno listino o poklicni usposobljenosti. Z novelo se tako predlaga, da bodo policisti s pridobljeno višješolsko izobrazbo policist in policisti s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) v enakovrednem položaju glede zasedbe delovnih mest, premeščanja, napredovanja ter preostalih pravic iz delovnega razmerja, izhaja iz predloga novele.

Med razlogi za predlagano novelo ministrstvo navaja, da je novela zakona o organiziranosti in delu v policiji iz leta 2016 določila, da morajo policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v šestem tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višješolske izobrazbe, to pridobiti do 1. januarja 2023. Delodajalec pa je po določilih iz omenjene novele dolžan do omenjenega roka vsem policistom, ki so premeščeni na delovna mesta v šestem tarifnem razredu in še nimajo pridobljene šeste stopnje izobrazbe, omogočiti pridobitev navedene izobrazbe, način napredovanja v višje plačne razrede in način premeščanja.

Podatki s konca junija letos o številu policistov, ki so še na šolanju na Višji policijski šoli, in o številu policistov, ki jih je na izobraževanje še treba napotiti, pa kažejo, da velika večina policistov izobrazbe do 1. januarja 2023 ne bo mogla pridobiti. Trenutno je na šolanju na Višji policijski šoli 370 policistov, ki morajo skladno z veljavno ureditvijo pridobiti višješolsko izobrazbo policist, na izobraževanje pa bi jih bilo treba napotiti še 534.

"Razloge za nastalo situacijo je pripisati zlasti prostorskim in kadrovskim omejitvam Policijske akademije, razmeram glede covida-19 v preteklih dveh letih ter objektivnim okoliščinam na strani šolajočih se policistov. Glede na zgoraj navedeno se s predlogom zakona predlaga podaljšanje zakonsko določenega roka oziroma obdobja za izpolnitev obveznosti policistov in delodajalca," med drugim navaja predlagatelj. Iz predloga izhaja, da je predvideno podaljšanje za eno leto.

Med razlogi za sprejem novele navajajo tudi relativno veliko število policistov, ki morajo skladno z zakonom še izpolniti pogoje za zasedbo delovnih mest, za katera se zahteva poklic policista, ter še večje število policistov, ki delovna mesta sicer lahko zasedajo, ne morejo pa na delovnih mestih napredovati v višje nazive.

Po mnenju predlagatelja je zato nujno čim prej vzpostaviti tudi postopek priznavanja neformalno pridobljenih znanj, delovnih izkušenj in poklicnih kompetenc, v katerem bi policisti lahko pridobili javno veljavno listino o poklicni usposobljenosti oz. certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Z vzpostavitvijo takšne poklicne kvalifikacije bi se tudi hitreje pridobivalo policijski kader. "Pobuda za razvoj kataloga za NPK policist je bila od Centra za poklicno izobraževanje (CPI) že odobrena, prav tako v okviru CPI-ja že poteka delo nacionalne delovne skupine za pripravo NPK-kataloga," je razvidno iz predloga zakona.

Predlog novele zakona še ne vsebuje ocene finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.