Predstavljal bi nekakšno malo medijsko ustavo, je dejala v pogovoru za Delo. Dolgoletna novinarka in urednica na Delu vidi slovensko medijsko krajino kot polno netransparentnih lastništev, medijskih uprav brez prave vizije, ogroženih novinarskih delovnih mest in mladih novinarjev brez rednih zaposlitev.

Kot je dejala, je vse dozdajšnje sprejemanje zakonov ali sprememb zakonov na medijskem področju v trenutku razdelilo slovenski politični prostor, stroko in novinarje, "posledice pa so bile takšne ali drugačne blokade tudi dobrih in nujnih sprememb". Želi si, da bi bilo zdaj drugače, čeprav si ne dela utvar, da bo.

Po njenem mnenju so razmere na medijskem trgu danes bistveno spremenjene, celo zaostrene v primerjavi s tistimi iz leta 2006, ko je zakon o medijih nazadnje doživel velike vsebinske spremembe.

Leiler meni, da je nujno odgovoriti na vprašanje, kaj je dejansko danes javni interes na področju medijev, kako ga uresničiti in zaščititi. Zato želijo napisati nov zakon, nujne popravke pa zahteva tudi na primer zakon o RTV Slovenija, je dodala.

Po njenem mnenju je RTV Slovenija med tistimi, "ki najtežje privolijo v najbrž prepotrebno racionalizacijo delovanja in poslovanja".

Država medijem lahko pomaga
Kaj lahko država naredi za medije v času krize? Leiler našteva začasno znižanje ali celo oprostitev davkov za kakovostne splošnoinformativne medije, subvencije za prve zaposlitve za novinarske poklice in kritje prispevkov samostojnim novinarjem. Boji pa se, da za znižanje davčne stopnje ni dovolj političnega posluha.

Za medije bo prek razpisa letos dodeljenih nekaj manj kot 1,8 milijona evrov, je še pojasnila.