V novem besedilu so črtane nekatere določbe in osveženi podatki o trenutnem ministru za pravosodje, opravljena potrebna preštevilčenja in osvežen 69. člen, ki se nanaša na že veljavne predpise, ki se z dnem začetka veljavnosti zakona še niso začeli uporabljati, saj je v nekaterih primerih uporaba teh zakonov že nastopila, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje (Ukom). Cilj predloga po navedbah urada ostaja enak, to je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja.

"Namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Le zakonodaja, ki je najmanj obremenjujoča, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in odprtost trga, izboljšuje standard državljanov in povečuje transparentnost," so po ponedeljkovi vladni seji zapisali na uradu za komuniciranje.

Predlog tako vsebuje vsebinske ukrepe za debirokratizacijo, ki je zapisana kot eden izmed temeljnih ciljev vlade. V prvi skop ukrepov sodijo spremembe in dopolnitve zakonov z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. V drugi sklop ukrepov sodijo prenehanja veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih predpisov, ki se ne uporabljajo več.

Cilj predloga je tudi prek krepitve spoštovanja načel pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo ter jasnosti in določnosti predpisov prečistiti slovenski pravni red ter v Sloveniji okrepiti vladavino prava. "Cilj zakona je v pravni red uvesti mehanizme, ki bodo preprečevali nadaljnje kopičenje kategorije veljavnih predpisov, ki se ne uporabljajo, ter očistiti pravni red konzumiranih in obsoletnih predpisov za nazaj," so zapisali.

Sorodna novica Vlada potrdila zakon o debirokratizaciji, ki posega v kar 20 veljavnih zakonov

Zorčič opozoril na potrebno dvotretjinsko večino

Vlada je prvo besedilo predloga zakona o debirokratizaciji v DZ poslala marca, ta pa naj bi ga po petkovem sklepu kolegija predsednika DZ-ja obravnaval v sredo. Na seji kolegija je predsednik DZ-ja Igor Zorčič sicer opozoril, da bo za sprejem zakona v DZ-ju potrebna dvotretjinska večina, ker med drugim posega v zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu iz leta 1996, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino.

Zato so nekateri na kolegiju ocenjevali, da je edini način, da za sprejem zakona ne bi bili potrebni dve tretjini glasov, da vlada zakon umakne in ga vloži na novo. Iz sporočila za javnost ni razvidno, ali novo besedilo predloga zakona posega tudi v omenjene določbe, ki zahtevajo dvotretjinsko večino.