Devetošolci že lahko prebirajo razpis za vpis v prve letnike srednjih šol za prihodnje šolsko leto, od četrtka pa bo na voljo tudi razpis za vpis na univerze in koncesionirane samostojne visokošolske zavode. Letošnja generacija devetošolcev šteje 17.085 mladostnikov, ki bodo lahko kandidirali na več kot 23.600 srednješolskih vpisnih mest. Informativni dan na slovenskih srednjih in visokih šolah bo potekal v dveh terminih, in sicer v petek in soboto, 9. 2. in 10. 2. 2018, po celotni Sloveniji.

V letošnjem šolskem letu so se nekateri izobraževalni programi na določenih šolah že poskusno izvajali tudi v vajeniški obliki, in sicer za poklice mizar, kamnosek, orodjar in gostinec. V prihodnjem šolskem letu pa se bo mreža šol in izobraževalnih programov razširila še na poklice steklar, papirničar, slikopleskar in strojni mehanik, je za MMC pojasnila Mateja Gornik Mrvar s sektorja za srednje šole na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Prednost vajeniške oblike izobraževanja je zgodnejši stik z delodajalcem, praktične izkušnje pa zagotavljajo več možnosti za poznejšo zaposlitev. Gornik Mrvarjeva je pojasnila, da so nove poklicne srednješolske programe oblikovali prvenstveno glede na potrebe delodajalcev oz. gospodarstva. Tako sta nova programa dobili tudi Gimnazija na Ravnah na Koroškem ter Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran.

Sodelovanje z gospodarstvom prinaša razvoj
Nov štiriletni strokovni program farmacevtski tehnik so na Gimnaziji Ravne na Koroškem odprli, da bi zadostili potrebam farmacevtske družbe Lek, ki na Koroškem širi proizvodnjo, je za MMC pojasnil ravnatelj Dragomir Benko in dodal, da projekt na Koroškem podpirajo vsi, saj zagotavlja razvojno perspektivo za naprej. "Prvi dve leti je program farmacevtski tehnik zelo splošno obarvan, nato pa sledijo strokovne specifike," je pojasnil, zakaj so program priključili gimnaziji.

Na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran pa bo v prihodnjem letu prvič stekel triletni poklicni program elektrikar. "Potrebe občine in na splošno gospodarstva so pokazale, da gre za deficitaren poklic, država je posledično za program razpisala štipendije v znesku 100 evrov mesečno," pa je za MMC dejala pomočnica ravnatelja Katja Pobega in dodala, da bo velik del programa obsegal praktičen del, ki bo potekal dva meseca na šolsko leto.

"Brezvezni programi kar tako"
"Kakršen koli nov srednješolski program je popolnoma brezvezen, če je kar tako, nujna je povezava z gospodarstvom, da ne zapravljamo davkoplačevalskega denarja in časa dijakov za jalove zadeve," je opozoril Benko in dodal, da mora biti ključno to, da dijake po koncu šolanja čaka perspektivna služba. "Država bi morala narediti red, škoda je, da zavaja mladino, starše in celotno družbo s številnimi nesmiselnimi programi," je dodal, da bi bila potrebna "čistka".

"Izobraževalni trendi morajo slediti temu, kar bo v prihodnosti prinesla blazna tehnologija in umetna inteligenca, mladi ljudje bodo morali biti čim bolj fleksibilni, spoznati se bodo morali na čim več različnih stvari, najpomembneje je, da bodo znali razmišljati, v štirih letih (srednje šole) morajo razviti odnos do ljudi, okolja, pa tudi samega sebe," je ravnatelj pojasnil, da so bolj splošno obarvani programi dobrodošli, saj v mladih spodbudijo radovednost na različnih področjih.

S postavitvijo novega programa po Benkovih besedah ni bilo težav. V okviru priprav so si ogledali Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani, kjer takšen program že izvajajo, posodobili pa so tudi učilnice za kemijo, sledila pa bo tudi priprava manjših laboratorijev za delo v 3. in 4. letniku, ko se bodo dijaki ukvarjati z res specifičnimi znanji. "Na področju specifičnih strokovnih predmetov nam bodo pomagali tudi strokovnjaki s področja industrijske farmacije, se pravi strokovnjaki Leka in Koroške lekarne," je še navedel.

Beg dijakov iz Koroške
S potrditvijo novega strokovnega programa na šolskem ministrstvu po Benkovih besedah ni bilo težav. "Napisal sem 30 strani dolg elaborat, kjer sem opisal demografske kazalnike in šolski prostor na Koroškem, težav je tukaj kar precej, otrok je veliko manj kot pred leti, število je padlo s tisoč na vsega 600 otrok, potem pa je tu Avstrija, ki nam "krade" dijake, saj veliko naših ljudi dela tam, kar je sicer dobro," je pojasnil Benko in dodal, da otroke sicer vpisujejo v Avstriji že v osnovno šolo.

Podpora je prišla tudi z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Fakultete za tehnologijo polimerov in predvsem od staršev ter otrok, ki so "zelo zainteresirani, saj bodo tukaj zaposlitve in štipendije". "Program je zanimiv in marsikdo se v življenju vidi v raziskovalno-laboratorijski in proizvodno-kemijski industriji, malce je res treba biti naravoslovno usmerjen, pomembna pa je tudi spretnost," je dodal.

"Nekaj je treba nujno narediti, da se ne bo obrobje Slovenije še naprej tako praznilo, Koroška potrebuje projekte, kot je Lek, tretjo razvojno os, upam, da bomo politiko končno prepričali, da se izplača vlagati v ljudi," je opozoril.

Praksa v Leku in Koroški lekarni
Praktično usposabljanje bodo dijaki strokovnega programa farmacevtski tehnik na ravenski gimnaziji opravljali v Leku in Koroški lekarni, kjer bodo imeli po opravljenem šolanju tudi odlične možnosti za zaposlitev. "V lekarniškem delu farmacije se dijaki naučijo mehkih veščin, kot sta komunikacija in odnosi, v tej smeri se bo moral spremeniti tudi gimnazijski program, v prihodnosti, ko bo tehnološke postopke namesto nas opravil robot, bo to še pomembnejše, mogoče bomo imeli takrat celo kakšen trenutek več prostega časa," je pojasnil Benko in dodal, da tudi razvoj mobilne tehnologije in pametnih telefonov vodi v brezosebne odnose, kar bi lahko bila po njegovem mnenju še velika težava.

Ravnatelj Benko upa, da bodo na informativni dan privabili zadostno število prihodnjih dijakov, tudi iz širše okolice in v smeri proti Velenju. Ministrstvo je namreč postavilo pogoj, da bo program stekel, če se vpiše vsaj 28 kandidatov. "Še ena takšna šola je v Rušah, ki pokriva bolj mariborski bazen, potem pa še v Novem mestu in Ljubljani, torej tam, kjer je močna farmacevtska industrija," je sklenil.

Po končanem programu farmacevtski tehnik se dijakom, sploh če opravijo na maturi tudi peti predmet, odpira pestra izbira študijskih programov, in sicer od farmacije do kemije itd., je naštel Benko.

Električarji bodo vajeništvo opravljali pri obrtnikih
K sodelovanju so po besedah Pobege na elektro šoli v Piranu povabili vse obrtnike s slovenske obale in izkazalo se je, da je interesa več kot dovolj. "Čim več prakse v resničnem delovnem okolju je pri poklicnem izobraževanju ključno," je pojasnila in dodala, da na ministrstvu, ker je elektrikar deficitaren poklic, s potrditvijo programa niso imeli težav, a za uspešen krst programa se bo zanj moralo odločiti vsaj 16 kandidatov.

Kaj bi svetovali prihodnjim dijakom?
Poleg tega, kaj nas zanima in nam je všeč, je vedno treba razmišljati tudi o tem, kako perspektivna je panoga, vprašati se je treba, kaj boš po končanem šolanju sploh lahko počel, je opozoril Benko. "Včasih je treba tudi potrpeti in se usesti za knjigo, ne pa stalno stremeti samo k temu, kako se bomo imeli 'fajn'," je poudaril enega izmed ključev do uspeha.

"Čisto mimo sebe in svojih interesov ne moreš iti, a prav je, da se usmeriš nekam, kjer je prihodnost, kjer je dobra možnost zaposlitve po šolanju," je pojasnila Pobega in dodala, da tehnični poklici definitivno so še vedno "poklici prihodnosti". "Še posebej so ti poklici primerni za dijake, ki raje, kot da sedijo za knjigo, praktično oz. fizično delajo, razvijajo podjetništvo, tudi tako se lahko naredi lepa kariera," je pojasnila in dodala, da je v vsakem deficitarnem poklicu več kot dovolj prostora za ustanovitev lastnega majhnega podjetja.

Informativni ali "reklamni" dan?
Katja Pobega dijakom svetuje, naj na informativnem dnevu prihodnji dijaki pozornost namenijo vsebini, kaj program ponuja in kakšne so možnosti za zaposlitev, ko ga končajo. "Naj premislijo, ali sta jim šola in program dovolj zanimiva ali v tem vidijo neko svojo pot, predvsem pa naj ne nasedajo vsemu, kar slišijo, ker so to 'reklamni dnevi'," je sklenila.
Ko dijaki med informativnim dnevom "skačejo iz šole v šolo", morajo pozornost nameniti predvsem temu, kako se šola predstavi, začutiti je treba utrip šole, je sklenil ravnatelj Benko.

"Poglavitno je, da vsak devetošolec dobro razmisli o tem, kaj ga veseli, kaj so njegovi interesi, kaj morda želi početi v življenju. V skladu s tem predlagamo, kot omenjeno že zgoraj, da si podrobno pogledajo razpis za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva. Z obiskom šole bodo nato devetošolci zaznali in občutili vzdušje ter dogajanje na šoli, zagotovo si bodo razrešili marsikatero dilemo, še posebej tisti, ki so še neodločeni in pri svoji odločitvi kolebajo med več izobraževalnimi programi oziroma šolami. Predvsem pa, naj ne imajo zavor pri postavljanju vprašanj," pa je o informativnem dnevu dejala Gornik Mrvarjeva.

Podroben pregled razpisa
Na ministrstvu vsem kandidatom, ki se prijavljajo za vpis v srednjo šolo za prihodnje šolsko leto, svetujejo, da podrobno pregledajo objavljeni razpis in posamezne opombe, ki so morda zapisane pri nekaterih izobraževalnih programih. Nekateri izobraževalni programi namreč zahtevajo tudi posebne vpisne pogoje, kot so na primer uspešno opravljen preizkus nadarjenosti, izpolnjevanje športnih dosežkov in ustrezno zdravstveno potrdilo.

"Če kandidati še niso sprejeli odločitve in morda kolebajo med posameznimi programi oziroma šolami, bo morda v pomoč obisk spletne strani mojaizbira.si, kjer bodo našli podatke o opisih poklicev, kje se lahko zaposli nekdo, ki zaključi določen program, katere šole in kje izvajajo določene programe, kakšne pripomočke uporablja pri delu, kakšno je njegovo delovno okolje ipd. Zanimiv pa je tudi projekt Zavoda RS za zaposlovanje z naslovom Kam in kako, v okviru katerega bodo devetošolci izvedeli, kateri poklic oziroma program bi bil morda lahko primeren zanje," je še pojasnila Gornik Mrvarjeva.

V zadnjih letih večji vpis v poklicno izobraževanje
V šolskem letu 2007/08 se je tako v programe srednjega poklicnega izobraževanja (3-letni poklicni programi) vpisalo v začetni letnik 21,2 odstotka novincev, v srednje strokovno izobraževanje (4-letni strokovni programi) 37 odstotkov, v gimnazijske programe pa skoraj 40 odstotkov novincev.

V šolskem letu 2017/18 pa je delež vpisanih takšen, v programe srednjega poklicnega izobraževanja se je vpisalo 23,3 odstotka novincev, v programe srednjega strokovnega izobraževanja dobrih 41 odstotkov, v gimnazijske programe pa 32,4 odstotka novincev, so pojasnili na ministrstvu.