Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je izstop napovedal ob odstopu njihove ministrice Duše Trobec Bučan z vrha Službe vlade za lokalno samoupravo, sicer pa so že vse od sprejetja pokojninske reforme imeli 'roko na vratih za izhod'. Če bo širše članstvo v ponedeljek potrdilo napoved svojega predsednika, bo iz vlade odšel tudi minister za okolje Roko Žarnić, medtem ko se je Erjavec drugemu ministru iz strankine kvote - ministru za delo Ivanu Svetliku - že pred dnevi 'odrekel'.

Izstop DeSUS-a bo vladajočo koalicijo pustil le z 42 zagotovljenimi glasovi v parlamentu, kar pomeni, da bo vsaj do 5. junija in treh referendumov vladala z manjšinsko podporo. Po tem datumu bo namreč svojo odločitev o morebitnem odhodu iz vlade sporočila tudi stranka Zares, medtem ko je njen predsednik Gregor Golobič že napovedal odstop z mesta ministra za visoko šolstvo.

Spremembe v vladi bodo nujne
Spremembe na političnem prizorišču bodo torej nujne, scenarijev, kako naprej, pa je kar nekaj. O njih se zadnje dni intenzivno pogovarja tudi premier Borut Pahor, ki sicer zagotavlja, da je njegova prioriteta ta mesec kampanja v podporo pokojninski reformi. Se je pa sestal z ožjim vodstvom stranke in v soboto še s predstavniki lokalnih odborov ter jih pozval, naj stojijo za njim, dokler ima mandat premierja in predsednika SD-ja. Ko se bodo odločili, da potrebujejo novega voditelja, bo skupaj s stranko stal za njim tudi on, je dodal.

Pahor na pogovore z opozicijo
Prepričan je, da je zdaj treba stopiti skupaj - ne le v stranki in (obstoječi) koaliciji, temveč širše. Tako se je menda že sestal s predsednikom SLS-a Radovanom Žerjavom ter napovedal srečanje še s predsednikom SNS-a Zmagom Jelinčičem in s prvakom SDS-a Janezom Janšo. Kakšno obliko sodelovanja išče, pa ni pojasnil.

V SDS-u so sicer že dejali, da ne nameravajo sodelovati pri nobenih takšnih "avanturah", kot je povezovanje z "ostanki koalicije" v primeru padca reforme. Vztrajajo, da bi bile predčasne volitve v vsakem primeru edina produktivna možnost za izhod iz krize, ne glede na izid referendumov.

Predčasne volitve - da ali ne?
S tem se strinjajo tudi v SLS-u in DeSUS-u, medtem ko predsednica LDS-a Katarina Kresal ponavlja, da se s špekulacijami o tem, kaj bo z vlado v prihodnjih mesecih, še ne želi ukvarjati. Jelinčič (SNS) pa označuje predčasne volitve kot slabo možnost, saj bi koalicija imela izgovor, češ da so imeli še leto in pol mandata, vendar jim niso dovolili izpeljati rešitev do konca, nova sestava pa bi bila kriva tudi za zdajšnje stanje.

Kaj vse se lahko zgodi?
Ustava sicer daje na voljo kar nekaj mehanizmov za rešitev vladne krize. Če koalicija razpade, je najprej možnost manjšinske vlade, ki nima večine poslancev v DZ-ju, ampak deluje. Težava pa je, ker taka vlada ne more nič tehtnega narediti, pojasnjuje Miro Cerar s Pravne fakultete v Ljubljani. Skrčena koalicija lahko sklene sodelovanje s kakšno novo stranko in si tako zagotovi širšo podporo, lahko pa se oblikuje nova koalicija v DZ-ju. Pravno gledano lahko tudi manjšinska vlada deluje, politično pa bo to zelo težko, meni Cerar.

Možnost so tudi predčasne volitve. Če bi po Cerarjevih besedah Pahor ugotovil, da se mu je vse porušilo, in bi želel predčasne volitve, je najhitrejša pot, da sam vloži zaupnico, in če mu je poslanci ne izrečejo, vlada pade, DZ pa ima mesec dni časa, da izvoli novega mandatarja. Če ga ne, morajo biti najpozneje v dveh mesecih po razpustu parlamenta predčasne volitve, ki jih razpiše predsednik republike. Predčasne volitve so po najhitrejši poti mogoče res v dveh mesecih, vendar so težko dosegljive.

Obstaja tudi možnost, da bi premier sam odstopil. S tem pade vlada, pravno se vzpostavi situacija, kot je po rednih volitvah. Predsednik republike začne postopek posvetovanja s poslanskimi skupinami in imenovanjem novega mandatarja. Če s tem ni uspešen v več krogih in ne more oblikovati niti manjšinske vlade, sledijo predčasne volitve. Toda to je dolg postopek.

"Sledi lahko životarjenje do konca mandata"
Svoje mnenje o nadaljnjih dogodkih imajo tudi politični analitiki. Vlado Miheljak meni, da bo pokojninska reforma najverjetneje padla, kar bo pomenilo krizo, ki pa ne pomeni konca, temveč "životarjenje" do konca mandata. Razen če bi LDS in Zares dosegla dogovor, da hkrati izstopita iz koalicije. To bi bila zahteva po radikalnih odločitvah - "ali da vstopi Janša ali pa predčasne volitve. Toda k temu za zdaj ne kaže".

Navsezadnje se prvaku SDS-a Janši "absolutno ne izplača stopiti v tako koalicijo, saj bi s tem SDS delno sprejemal odgovornost za nerešene stvari". Vlada pa s pomočjo dveh manjšincev in nepovezanih poslancev lahko zagotavlja celo stabilnejša glasovanja kot zdaj, ko ni imela zagotovljene večine DeSUS-a, še razmišlja Miheljak.

"Tudi razpad koalicije ne bo veliko spremenil"
Tudi po mnenju analitika Matevža Tomšiča se delo vlade po morebitnem izstopu določenih koalicijskih strank ne bo kaj dosti spremenilo. "Če smo cinični, lahko rečemo, da vladi sprejemanje zakonov že zdaj ne gre dobro od rok, saj ji kar po tekočem traku padajo na referendumih."

Po morebitnem padcu pokojninske reforme pa bi bile po njegovih besedah najbolj optimalna možnost predčasne volitve, "saj je očitno, da ta vlada nima potrebne legitimnosti za vladanje". Vendar ni nujno, da bo do njih prišlo, "saj so vložki tistih, ki so na oblasti, zelo visoki, zato se bodo svojim položajem težko odpovedali".