Nekatera določila nove ustave bodo začela veljati kmalu po sprejetju v deželnem zboru, ki jo bo potrjeval 1. junija letos, večina pa po naslednjih deželnozborskih volitvah. Najpomembnejša novost bo, da deželna vlada odslej ne bo več vnaprej določena po sorazmerju, ampak bo od zdaj v veljavi večinski, koalicijski sistem. Ta je doslej določal, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru.

Posebnost nove ustave je tudi omemba slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ob čemer je bilo pri oblikovanju nove ustave več zapletov in razprav. Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem je namreč odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali skrb dežele in občin tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške.

Nemščina ostaja, priznava pa se raznolikost
Zataknilo se je tudi pri slovenščini kot deželnem jeziku avstrijske Koroške. Predlog krovnih organizacij koroških Slovencev, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, ni bil uvrščen v končno besedilo.

Na koncu je ostalo pri formulaciji, da je nemščina deželni jezik. Avstrijska Koroška pa priznava, kakor piše v zvezni ustavi, jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Organizacije koroških Slovencev na Avstrijskem so kljub temu s kompromisom zadovoljni.

Nasprotuje pa mu svobodnjaška stranka (FPÖ) in zahteva referendum. Vodja stranke Gernot Darmann je pojasnil, da nova ustava daje opoziciji premalo pravic do nadzora, omemba slovenske narodne skupnosti pa je po njegovih besedah nepotrebna. Tudi za oba poslanca Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) je omemba koroških Slovencev nesprejemljiva, je povedal eden izmed njiju, Wilhelm Korak. V stranki Team Kärnten bodo predlog nove ustave najprej preučili in se nato odločili, ali ga bodo podprli.