Zunanji minister Karl Erjavec in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta se sešla s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Erjavec je po srečanju na zunanjem ministrstvu dejal, da je velik korak naprej to, da bo prvič po letu 1918 v koroški deželni ustavi ponovno omenjena slovenska narodna skupnost, vendar se je treba uskladiti še glede dela besedila, kjer piše, da je nemščina edini deželni jezik. Tega zapleta pa po njegovih besedah ne bo težko rešiti.

Po srečanju so predstavili dve mogoči rešitvi, in sicer, da se izpusti del, ki omenja nemščino kot edini deželni jezik, ali pa se doda besedilo, da je na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti deželni jezik tudi slovenščina.

Prednosti poznavanja slovenščine za potrebe turizma
Sicer je avstrijska Ljudska stranka (ÖVP) sprva sama predlagala omembo nemščine in slovenščine, vendar je nato vzela svoj predlog nazaj, je spomnil predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik.

Krovne politične organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem so deželni vladi posredovale svoje skupno stališče, kjer so pozdravili omembo slovenske narodne skupnosti, a kritično nastopile proti omembi nemščine kot edinega deželnega jezika.

"Naš skupni cilj ni konflikt, ni polarizacija. Naš skupni cilj je v usklajevanju in dogovarjanju tudi s Slovenijo, da dosežemo, da se te spremembe vključijo v besedilo tako, da bo na koncu deželni zbor sprejel tista določila, ki smo jih predlagali, in slovenščino kot drugi deželni jezik," je povedal Sadovnik.

"Verjetno so se tisti, ki so vnesli predlog o nemščini kot edinem deželnem jeziku, taktično ušteli, verjetno so mislili, da bodo s tem dobili to ali ono politično prednost, a to se ni zgodilo," je povedal podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk. Dodal je, da so se razmere za slovensko narodno skupnost v zadnjih letih izboljšale in da gre celostno gledano za pozitiven razvoj.

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je dejal, da je javnost na avstrijskem Koroškem že spoznala, kakšen potencial ima slovenščina za celo deželo, in poudaril prednosti poznavanja slovenskega jezika v turizmu.

Sadovnik in Erjavec sta še poudarila pomen skupnega odbora avstrijske Koroške in Slovenije, ki je pripomogel k izboljšanju in krepitvi odnosov.

Kritika slovenskih medijev
Predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) Marjana Sturma pa je presenetil odziv slovenskih medijev, zaradi katerih se je zazdelo, da so se odnosi poslabšali. Kot je dejal, so odnosi na avstrijskem Koroškem v dobrem stanju in dialogi uspešno potekajo. "Optimističen sem, da bomo stvari razrešili, in slovenskim medijem lahko rečem, da ni vzroka za paniko," je dodal.

Vouk je še dejal, da je Koroška s predlogom nove deželne ustave dala negativni odgovor na vprašanje, ali je pripravljena prostovoljno storiti kaj več, kot je tisti minimum, ki ga predvideva zvezna ustava. Tako kot drugi predstavniki je prepričan, da je treba bodisi črtati nemščino kot deželni jezik bodisi pa dodati slovenščino. "Vseeno je treba biti previden in si pridržati druge korake, če tega uspeha morda ne bi bilo," je dejal o usklajevanju glede deželne ustave, vendar ni navedel, kaj bi lahko bili ti drugi koraki.

Srečanja na višji ravni
Erjavec je dodal, da se bo na temo nove deželne ustave avstrijske Koroške v torek v Ljubljani srečal z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem, s katerim se bosta pogovarjala glede možnosti, kako oblikovati ustrezno besedilo deželne ustave.

Erjavec upa, da bo Kaiser, s katerim ima dobre odnose, podprl kompromisno rešitev predstavnikov koroških Slovencev in da bo po potrebi opravil ustrezne pogovore tudi z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzem. "Bom pa svoje dejavnosti prilagodil glede na položaj," je zagotovil.