Gre za obliki dela, ki sta v večini evropskih držav že zelo pogosti. Predvideva ju tudi naša zakonodaja, a v praksi sta še povsem v povojih. A po besedah direktorice Zavoda za zaposlovanje Marije Poglajen se temu ne bo mogče izogniti. "To je naša perspektiva, to ni vprašanje, da ali ne. To je edina možnost. To so spoznale že vse države v EU-ju," je dejala za Radio Slovenija.

Rotacija delovnega mesta je praksa, ko se na mesto delavca, ki se v tem času izobražuje in še dalje prejema plačo, zaposli brezposelna oseba. Brezposelnega pri tem plačuje Zavod za zaposlovanje, tako da delodajalec v tem času nima nobenih dodatnih obveznosti.

Do manjše brezposelnosti in večje produktivnosti
Druga možnost je delitev delovnega mesta starejšega delavca in mlade brezposelne osebe v obliki mentorske sheme. Kot je dejal sindikalist Andrej Zorko, se pri tem na eni strani zmanjšuje brezposelnost mladih, olajša in daljša delo starejšim, poveča produktivnost delovnega mesta, prenašajo pa se tudi delovne izkušnje.

Po drugi strani delodajalci opozarjajo, da so take oblike dela mogoče le v nekaterih panogah. Peter Tevž iz Združenja delodajalcev tako poudarja, da to ni mogoče, denimo, v zdravstvu ter pri številnih dejavnostih, ki zahtevajo kontinuirano delo ali večizmensko delo. Pri tem namreč ni jasno, ali to za delodajalca pomeni, da bo moral plačevati dva prevoza na delo.

Tudi vlada sicer napoveduje, da bo v okviru aktivne politike zaposlovanja spodbujala uveljavljanje novih oblik dela.