"Zavedam se, da naloga, ki mi jo je zaupal papež Frančišek, ne bo lahka. Čaka nas še veliko dela," je ob imenovanju povedal novi mariborski nadškof Lojze Cvikl, dosedanji ekonom mariborske nadškofije.

"Slovenija je v veliki krizi. Ta kriza ima veliko obrazov, ni samo kriza mariborske nadškofije. S skupnimi močmi bomo poskušali vnašati tiste vrednote, ki nas povezujejo, gradijo skupnost, občestvo in dajejo tudi upanje. Ker če kaj potrebujemo danes, je to upanje in luč," je ob imenovanju povedal novi mariborski nadškof in pojasnil, da potrebuje čas, da notranje sprejme novo poslanstvo in se tudi duhovno pripravi na poslanstvo. Več naj bi javnosti povedal čez deset dni.

Ekonom mariborske nadškofije od leta 2010
Lojze Cvikl je bil rojen 19. junija 1955. Leta 1974 je stopil v red jezuitov in nato nadaljeval študij v Ljubljani, Torinu, Rimu in Bruslju.

Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar ga je imenoval za prvega ravnatelja Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je bil prvi profesor verouka na Škofijski klasični gimnaziji in eno leto tudi pomočnik ravnatelja.

Leta 1995 je bil imenovan za provinciala slovenske province jezuitov, leto pozneje pa je postal predsednik zveze višjih redovnih predstojnikov in predstojnic. Med njegovim predsedovanjem se je omenjena zveza leta 1999 preimenovala v Konferenco redovnih ustanov Slovenije.

Leta 2001 je postal rektor Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Leta 2010 se je vrnil v Slovenijo in bil imenovan za ekonoma mariborske nadškofije.

Novi nadškof po skoraj dveh letih
Mariborska nadškofija je bila brez nadškofa vse od konca julija 2013, ko je papež Frančišek sprejel sočasni odpovedi takratnega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška zaradi vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije.

Vodenje ljubljanske nadškofije je lani prevzel Stane Zore, medtem ko se je pričakovalo, da imenovanja novega mariborskega nadškofa ne bo pred sklenitvijo dogovora z upniki.

Več kot poldruga milijarda dolgov
Med novembrom 2011 in februarjem 2012 so se v stečaju znašli Gospodarstvo Rast, prek katerega je nadškofija vodila gospodarske dejavnosti, in oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta bila posredno v lasti mariborske nadškofije.

Upniki Gospodarstva Rast so v stečajnem postopku prijavili kar za 306,4 milijona evrov terjatev, upniki Zvona Ena za dobro milijardo evrov, upniki Zvona Dva pa za dobrih 407,5 milijona evrov terjatev. Najbolj je bila pri tem oškodovana banka NLB, ki je v vseh treh postopkih skupaj prijavila za nekaj sto milijonov evrov terjatev.

Finančni polom mariborske nadškofije je imel velike posledice tudi za slovensko gospodarstvo, saj so se v težavah znašla številna dobro stoječa podjetja, v katerih sta bila solastnika finančna holdinga v cerkveni lasti.

Dogovor z upniki
Vodstvo mariborske nadškofije je po dolgotrajnih pogajanjih na začetku marca razglasilo, da so z upniki sklenili sporazum, s katerim je soglašal tudi Vatikan. Za poplačilo svojih dolgov pa so namenili praktično vse svoje premoženje, višina končnega poplačila velike večine upnikov pa bo odvisna od uspešnosti unovčenja tega premoženja, pri čemer bo postopek potekal daljše časovno obdobje.

"Sklenitev sporazuma predstavlja za mariborsko nadškofijo zaključek enega izmed težjih obdobij v njenem obstoju, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti," so tedaj zapisali v nadškofiji.

Postopek za imenovanje novega nadškofa je vodil apostolski nuncij, ki v skladu z zakonikom cerkvenega prava naredi poizvedbe in pripravi listo treh mogočih kandidatov. Osebno mnenje in mnenje škofov o treh predlaganih kandidatih nato pošlje Svetemu sedežu. Postopek izbire nadškofa v Vatikanu nadaljuje kongregacija za škofe, ki papežu v imenovanje predlaga eno ime.