Dokumenti razkrivajo, da so posojilno pogodbo sklenili z Banko Sparkasse, ki je v avstrijski lasti, poroča Dnevnik. Časnik piše, da mora nadškofija šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona obveznosti, za kar bo plačevala šestodstotno obrestno mero, kar jo bo stalo še dodatnih osem milijonov obresti - skupno bo morala tako čez pet let vrniti Banki Sparkasse 34 milijonov.

Je bila pa nadškofija sicer krepko zadolžena pri vsaj štirih slovenskih bankah v tuji lasti - poleg Sparkasseja še pri Raiffeisnu, BKS Bank in Unicreditu, Dnevnik pa ob tem dodaja, da še ni znano, ali so v reprogram vključene tudi te druge banke upnice in Sparkasse pri tem igra vlogo njihovega agenta ali pa je avstrijska banka po novem edini financer nadškofije.

Nadškofija Gradec želi nepremičnine
Časnik še opozarja, da je mariborska nadškofija več kot tri leta hodila po robu bankrota in da ni izključeno, da so si s tem dogovorom zgolj kupili čas. Poročali smo namreč že, da se graška škofija zanima za nakup nepremičnin mariborske škofije, saj bi ji s tem pomagala pred finančnim zlomom, prav tako pa bi objekti tako ostali v lasti Cerkve.

Avstrijci bi lahko kupili sedež mariborske nadškofije, Alojzijevo cerkev ali prostore teološke fakultete.

Pol milijarde evrov neporavnanih dolgov
Pred letom dni se je o finančnem kolapsu mariborske nadškofije razpisal tudi britanski poslovni časnik Financial Times (FT) in ga označil za enega največjih škandalov, ki so prizadeli moderno Cerkev. Zapisali so, da je nadškofija na veliko vlagala, navidezni dobički s pregretega borznega trga pa so omogočali dodatna zadolževanja. Ko je balon počil, je propadla večina investicijskih skladov.

Holding Zvon ena je, preden ga je prevzela Cerkev, imel 125 milijonov evrov premoženja in 13 milijonov evrov finančnih obveznosti, ob bankrotu januarja 2011 pa je za seboj pustil skoraj pol milijarde evrov neporavnanih dolgov, več tisoč malih delničarjev pa je izgubilo premoženje.

Redkobesedni tako v banki kot v Sparkasseju
Vse od odstopa takratnega nadškofa Marjana Turnška julija 2013 mariborsko nadškofijo kot apostolski administrator iz Celja vodi tamkajšnji škof Stanislav Lipovšek, ki je danes za STA povedal le, da imajo za zdaj dogovor, da zadeva še ni zrela za javnost, zato je ne more komentirati.

V ordinariatu Nadškofije Maribor so povedali, da je postopek pogajanj in dogovarjanj o reguliranju medsebojnih dolžniško-upniških razmerij z vsemi upniki sicer v sklepni fazi, vendar še ni popolnoma zaključen.

"Za začetek veljavnosti kakršnihkoli morebitnih dogovorov morajo biti izvedeni še nekateri koraki. Podrobnejših informacij v zvezi s tem zato še ne moremo posredovati, ker bi kršili dano zavezo k molčečnosti. Ko oziroma če bomo v dogovarjanju z upniki prišli do želene končne rešitve in veljavnih dogovorov, bomo javnost o tem takoj obvestili," je v pisnem pojasnilu sporočil generalni vikar nadškofije Janez Lesnika.

Tudi v banki Sparkasse so glede morebitnega dogovora zelo redkobesedni. Kot so pojasnili, banka v skladu s pobudami in priporočili Banke Slovenije sodeluje v več primerih restrukturiranja, mariborska nadškofija pa je eden od primerov konstruktivnega sodelovanja pri skupnem restrukturiranju terjatev vseh vpletenih bank. Ob tem pa so dodali, da posameznih primerov ne komentirajo, saj da jih k temu zavezuje bančna tajnost.