Članek v celostranskem prispevku predstavi zgodovino "finančne norosti epskih razsežnosti v mariborski nadškofiji, ki so jo delno financirali s pomočjo duhovniškega nagovarjanja vernikov, naj Cerkvi zaupajo svoje privatizacijske certifikate".

Škofija je prek svojih finančnih družb Zvon Ena in Zvon Dva na veliko vlagala, od založništva in proizvodnje do nepremičnin na Hrvaškem, pornografije, steklarn in argentinske klavnice. Kot piše FT, so prav pornografski programi družbe T2, ki jo je nadziral Zvon Ena, alarmirali Vatikan. A čeprav je zaradi tega leta 2008 osupnil, so pretekla še tri leta, preden je Sveti sedež ukrepal, odredil preiskavo in na koncu odstavil tri škofe, piše britanski časopis.

"Uničujoč poskus, da bi bogastvo naredili iz nič"
Pred tem je nadškofija na veliko vlagala, navidezni dobički s pregretega borznega trga pa so omogočali dodatna zadolževanja. Ko se je balon razpočil, je propadla večina investicijskih skladov. "Zvonova sta izstopala zaradi svojih cerkvenih povezav: to ni bila verska ustanova, ki bi se trudila upravljati podedovano imetje, ampak uničujoč poskus, da bi bogastvo naredili iz nič," piše avtor prispevka.

Zahtevki do bankrotiranih Zvonov znašajo skupaj milijardo evrov, opozarja časnik, ki sicer dodaja, da je dejanska razsežnost finančne luknje verjetno bližje 500 milijonom evrov, kolikor znašajo bančna posojila.

Po mnenju novinarja propad Zvonov ilustrira razmere v Sloveniji, ki se spopada z najhujšo krizo po osamosvojitvi. Prihajajo namreč računi za desetletje ekscesov in politične malomarnosti. "Slovenijo, nekdaj čaščeno kot veliko zmagovalko postkomunistične tranzicije, so potolkli korporativno pajdaštvo, velikodušno kreditiranje in država, ki še vedno nadzoruje velik del gospodarstva," je zapisal.

"Padec klerikov razdelil družbo"
Mariborski kleriki v svojem početju še zdaleč niso bili sami, a njihov padec je ostro razdelil družbo, ki se še vedno spopada z zapuščino druge svetovne vojne in petdesetih let komunizma, dodaja FT. Prispevek piše tudi o tem, da so bili Cerkev in njeni predstavniki v omenjenem obdobju v Sloveniji tarča neizprosnega pregona.

Zgodba mariborske nadškofije je za Slovenijo po pisanju FT-ja boleč opomin na leta razcveta, ki so njeno gospodarstvo pustila na robu prošnje za pomoč iz tujine. Za Vatikan, ki si je v tem primeru privoščil preveliko pomanjkanje nadzora, pa je to težka lekcija o nevarnostih nenadzorovanega upravljanja, še meni avtor.