Državni svetniki, izvoljeni na volilnih zborih 23. in 24. novembra, so volitve predsednika začeli že prejšnji ponedeljek po potrditvi mandatov. Odločali so med tremi kandidati: Jožefom Školčem, Bojanom Kekcem in Markom Lotričem. Ker v dveh krogih glasovanja nobeden od kandidatov ni dobil zadostne večine, so sejo prekinili ter se po posvetu odločili, da jo bodo nadaljevali danes.

Stanislav Pejovnik, ki je kot najstarejši svetnik tega sklica vodil sejo, je ob začetku pojasnil, da so tudi tokrat kandidati trije. Interesni skupini negospodarskih dejavnosti in delodajalcev sta znova predlagali ista kandidata, prva Školča, druga Lotriča. Interesna skupina lokalnih interesov pa je tokrat za kandidata predlagala Dejana Crneka.

Na tajnem glasovanju je Lotrič dobil 18 glasov, Crnek 12, Školč pa osem, zato so izpeljali še drugi krog. Z 21 glasovi podpore je bil za novega predsednika DS-ja izvoljen Lotrič, ki je predstavnikov delodajalcev.

Podpredsednik bo znova Švagan

Izvolili so tudi podpredsednika. Tako kot v prejšnjem mandatu bo podpredsedniško funkcijo opravljal dolgoletni župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, ki je bil tudi edini kandidat za podpredsednika. Švagan je bil na tajnem glasovanju izvoljen z 38 glasovi za in dvema proti. Na predlog Lotriča so za sekretarko DS imenovali nekdanjo državno sekretarko v vladni službi za kohezijo Moniko Kirbiš Rojs.

Lotrič napoveduje vzpostavitev sodelovanja z vodstvom DZ-ja

V nagovoru je novi predsednik kot temeljno vodilo izpostavil moč argumenta namesto argumenta moči. Artikulacija interesov, zastopanih v DS-ju, mora biti vselej ustrezno strokovna in prepričljiva, je poudaril. Ustavna zasnova Državnega sveta tega postavlja predvsem v funkcijo dajalca mnenj DZ-ju, ena njegovih ključnih pristojnosti je tudi zakonodajna pobuda, torej predlaganje zakonov. Ne bi pa bilo po njegovem mnenju ravno smiselno graditi osrednje vloge poslanstva DS-ja na instrumentu veta.

Pri tem Lotrič menil, da bo treba vzpostaviti "modus operandi sodelovanja z vodstvom DZ-ja", vsaj glede zakonskih pobud, da bo zanje ustvarjena realna možnost sprejetja. To bo po njegovih besedah terjalo tudi dobro in širše sodelovanje z vlado, njenim predsednikom, ministri, ministrstvi in strokovnimi službami.

Kar pa zadeva konkretne teme, je napovedal, da bo glede tega zadržan. "To pa zato, ker si ne domišljam, da bi bil zgolj jaz tisti, ki bi odločal o vsebinah oz. prioritetah, ki se bodo navzven kazale kot, recimo temu, politika DS-ja v najširšem pomenu". To bodo namreč določali skupaj v okviru kolegija, v katerem so zastopane vse interesne skupine, je napovedal.

Lotrič si želi, da bi tudi v prihodnje bilo njihovo skupno delo "premišljeno, tehtno, odgovorno in pošteno za vse". "Takšna drža nas bo namreč lahko bolj in še bolj pozicionirala na politični zemljevid naše države, da enkrat za vselej opravimo z argumenti, ki jih sicer izpostavljajo zagovorniki ukinitve DS-ja," je še poudaril.

V 40-članskem državnem svetu je 22 predstavnikov lokalnih in 18 predstavnikov funkcionalnih interesov. Med izvoljenimi svetniki je 17 takšnih, ki so v svetniških klopeh sedeli že v prejšnjem mandatu.