Vrhovni državni tožilec Andrej Polak se je na Višje sodišče v Ljubljani 10. julija pritožil zaradi odločitve senata ljubljanskega okrožnega sodišča, da zavrne zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič.

Odločitev višjega sodišča je že prejela odvetniška pisarna, ki zagovarja Mitjo Ribičiča, urad vrhovne državne tožilke pa odločitve še ni prejel. Z odločitvijo višjega sodišča je zadeva postala pravnomočna.

Aleksander Čeferin iz odvetniške pisarne, ki zastopa Mitjo Ribičiča, je pojasnil, da so s tem izčrpane vse pravne možnosti tožilstva, Višje sodišče v Ljubljani pa je ugotovilo, da dokazi, ki jih je predložilo tožilstvo, kažejo, da ni dovolj suma, da bi lahko začeli postopek zoper Ribičiča.

Tožilstvo je zahtevalo, naj sodišče proti nekdanjemu oficirju Ozne Mitji Ribičiču v zvezi s pobojem 217 ljudi leta 1945, za katere naj bi bil Ribičič poveljniško odgovoren, uvede preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.

Ovadba nekdanjega visokega funkcionarja
Kriminalisti so maja leta 2005 ovadili Ribičiča zaradi suma kaznivega dejanja genocida, 21. aprila letos pa je vrhovno državno tožilstvo na okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Obtožni akt naj bi vseboval imena in priimke več kot 200 ljudi, Ribičiča pa tožilstvo sumi, da naj bi bil za te povojne poboje sokriv.

Dežman: Svojci žrtev imajo možnost nadaljevati postopek
Zadevo Ribičič je komentiral tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, ki meni, da imajo svojci več kot 200 umorjenih možnost nadaljevati postopek kot subsidiarni tožilci. Dežmanu se zdi skrajno nespodobno, da je višje sodišče na tej točki zaustavilo zadevo.