Preiskovalna komisija, ki preiskuje ozadje afere Patria, je zaslišala kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča. Zimič je avtor uradnega zaznamka, v katerem je zapisano, da je Walter Wolf na začetku leta 2008 Andreju Lasbaherju nakazal več kot dva milijona evrov. S tem denarjem naj bi Lasbaher začel izdajati Slovenski tednik.

Zimič navedel delno zanesljiv podatek
Po navedbah predsednice komisije Eve Irgl je Zimič v zaznamek 11. septembra 2008 zapisal, da je v začetku septembra tistega leta prišel do delno zanesljivega podatka, da je Lasbaher povedal znancem, da je od Wolfa prejel 2 milijona evrov.

Zimič je zatrdil, da v zaznamku ni navedel, da so Lasbaherjevi znanci njemu povedali, da je Lasbaher prejel denar. Kot pravi, je le napisal, kar je slišal, in sam ne trdi, da je to res. Vira tega podatka Zimič ni hotel razkriti, pri tem pa se je skliceval na zakon o policiji. Dejal je le, da tega ni slišal od koga iz policije.

Ker njegovi viri, na podlagi katerih je zaznamek zapisal, niso bili neposredno udeleženi v pogovoru z Lasbacherjem, na katerem naj bi razkril, da je od Wolfa dobil denar, je Zimič, kot pravi, k zaznamku zapisal, da je ta delno zanesljiv.

Zaradi obravnave tajnih podatkov je Irglova nadaljevanje Zimičevega zaslišanja zaprla za javnost.

S kom je Lasbaher govoril o Wolfovem denarju?
Omenjeni dokument naj bi bil sporen predvsem zato, ker v zapisniku na primer ni podatka, s kom naj bi Lasbaher o tem govoril. Prav tako pa v nobeni izmed preiskav afere Patria niso zaslišali nobenega Lasbaherjevega znanca, ki naj bi govoril o tem, kje in kdaj naj bi se Lasbaher hvalil, kako je od Walterja Wolfa dobil dva milijona evrov.

Ugotovitve komisije, ki je preiskovala ozadje izhajanja brezplačnikov, navedb v Zimičevem zaznamku niso potrdile. Komisija namreč ni odkrila povezave med Patrio in brezplačniki. Slovenski tednik naj bi imel po njihovem druge vire financiranja.

Čas nastanka spornega zaznamka pa lahko umestimo tudi v obdobje predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, nastal je deset dni po objavi razvpitega dokumentarca Resnica o Patrii na finski televiziji YLE.

Zgaga: Na moje delo ne vpliva nobena stranka
Zaslišan je bil tudi novinar Blaž Zgaga, ki je pomagal finskemu novinarju Magnusu Berglundu pri iskanju sogovornikov v Sloveniji za finski dokumentarec Resnica o Patrii. Zgaga je poudaril, da je neobičajno, da je kot novinar zaslišan pred preiskovalno komisijo. Zatrdil je, da na njegovo delo ne vplivajo nobena politična stranka, nobena skupina in nobena oseba ter da novinarski poklic opravlja v interesu javnosti, vestno, nepristransko in profesionalno.

Zgaga je v nadaljevanju zatrdil, da je bil posel za nakup osemkolesnikov voden slabo, poln nepravilnosti. "Kot so ugotovili organi pregona treh držav, je prišlo tudi do korupcijskih kaznivih dejanj," je dodal. Poudaril je, da je najpomembnejše novinarsko delo v aferi Patria opravil skupaj s finskim novinarjem Magnusom Berglundom, s katerim sta preiskala sume kaznivih dejanj. Ko sta dobila potrditev, sta se, kot pravi, odločila za objavo svojih ugotovitev, Berglund v oddaji Resnica o Patrii, Zgaga pa na spletni strani vest.si. "Menim, da sva z Berglundom dobro opravila svoje delo," je poudaril in dodal, da to potrjujejo obtožni predlogi v Sloveniji, Avstriji in na Finskem.

Na vprašnje, ali mu je Berglund pokazal dokaze za svoje trditve, da je Janša prejel podkupnino, je najprej odgovoril, da ne, nato je pozneje dejal, da je dokaze videl šele naknadno, na koncu pa je izjavil, da na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z da ali ne. Dodal je še, da novinarji sicer pri svojem delu ne dokazujejo oz. iščejo dokazov, ampak le preiskujejo s pomočjo javnih virov in intervjujev.

"Prepričan sem, da je imel Berglund utemeljen razlog, da je verjel, kar je zapisal. Ocenil sem ga kot izjemno kredibilno in profesionalno osebo in sem citiral njegove ugotovitve v svojem članku," je pojasnil.

"Začutili smo, da je čas, da podpišemo peticijo"
Skeptiki in nasprotniki Berglunda so obtožbe o Janševem sprejemanju podkupnine označili kot politični konstrukt slovenske levice. Opozarjali so, da je bil Berglundov sodelavec v Sloveniji prav Zgaga, poleg novinarja Mateja Šurca pobudnik peticije 571 levici naklonjenih novinarjev, ki so predsednika SDS-a Janeza Janšo leta 2007 obtožili ogrožanje medijske svobode.

Glede peticije je zatrdil, da ta ni bila politično motivirana in da so tovrstna namigovanja žaljiva. "Podpisali smo jo, ker so bile razmere v večini medijskih hiš nevzdrže in ker je bila medijska svoboda v Sloveniji ogrožena," je zatrdil in dodal še: "Začutili smo, da je čas, da podpišemo to peticijo". Ob tem je poudaril, da je medijska svoboda ogrožena tudi danes in da sta na to s Šurcem tudi opozorila, sam pa je, kot pravi, o tem pisal tudi v članku za časnik The Guardian.

Zaslišanje Plausteinerja preloženo
Zaslišan bi moral biti tudi Andrej Plausteiner, nekdanji direktor urada za preprečevanje denarja, vendar je komisijo obvestil, da ga mora vlada pred zaslišanjem pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje ozadje afere Patria, odvezati dolžnosti varovanja tajnih podatkov. Ker po besedah Irglove vlada tega do včeraj ni storila, Plausteiner ne more biti zaslišan niti na zaprtem delu seje. Njegovo zaslišanje je tako preloženo na 14. oktober.

Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo pred tednom dni pojasnil, da je za poslano depešo izvedel od Fincev. So pa na protikorupcijski komisiji to depešo posredovali uradu za preprečevanje pranja denarja. Po Kosovih besedah jo je direktor urada Plausteiner pokazal tudi nekdanjem finančnemu ministru Andreju Bajuku.

Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala 14. oktobra.