Predlog novele zakona, ki ga je ministrstvo za delo uskladilo s socialnimi partnerji, zvišuje minimalno denarno nadomestilo na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki znaša 402 evra neto.

Spremembe, kdaj in za koliko časa dobi kdo nadomestilo

Da bi brezposelni lahko prejel nadomestilo, pa bo moral biti zaposlen 10 in ne več devet mesecev v zadnjih dveh letih. Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.

Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev.

Sorodna novica Na zavodu za zaposlovanje septembra manj kot 70.000 ljudi

Poleg tega predlog novele odpravlja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v treh dneh ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Do zdaj je namreč veljalo, da se je takim denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmerilo le v višini 60 odstotkov povprečja plač.

Predvidene so tudi spremembe glede sankcij za tiste brezposelne, ki kršijo obveznosti. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve – kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve – iz evidence že izločena ob prvi kršitvi.

Upokojenci bodo lahko delali tudi več ur na mesec

Spremembe so napovedane tudi za upokojence, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu, kar je že dolgo predmet kritik, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. A tak obseg del bo lahko posamezen upokojenec opravil največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur ne bo smel preseči 720 ur.

Obvezno osnovno znanje slovenščine za tuje delavce

Prav tako novosti čakajo tuje državljane. Brezposelni tujci iz tretjih držav, ki se bodo želeli vpisati v evidenco, bodo morali dokazati, da obvladajo osnove slovenskega jezika na ravni A1. Brezposelni državljani EU-ja, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora pa se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve vključiti v tečaj in pristopiti k izpitu iz osnovnega znanja slovenskega jezika.

Na ministrstvu za delo so ocenili, da bosta brezplačen tečaj in opravljanje izpita iz slovenščine na ravni A1 tujcem prinesla več pozitivnih učinkov - ne le lažjega vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so zdaj zanje neuporabni, ker jim ne morejo slediti, temveč tudi dostop do več poklicev. Poleg tega se bodo lažje vključili v družbo, obiskali zdravnika, govorilne ure v šoli, je naštel državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič.

Upoštevali bodo tudi prijave pred starševskim dopustom

Na priporočilo varuha človekovih pravic se povečuje še možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom starševskega dopusta.