V 6. razredu so bili po besedah Vogrinca najnižji povprečni dosežki pri matematiki, kjer so učenci zbrali nekaj manj kot 51 odstotkov točk, najvišji pa pri angleščini, kjer so v povprečju dosegli nekaj manj kot 67 odstotkov točk. Pri slovenščini so dosegli 55 odstotkov točk.

Čeprav primerjava dosežkov med posameznimi leti po besedah Vogrinca ni "strokovno korektna, ker so bili preizkusi drugačni", pa je vseeno mogoče ugotoviti določen trend.
Tako primerjava med letošnjimi dosežki in povprečnimi dosežki v letih od 2015 do 2019 pokaže, da so učenci pri angleščini letos dosegli bistveno višje povprečje, bistveno nižje povprečje so letos dosegli pri nemščini, medtem ko pri drugih predmetih ni bistvenih odmikov.

V 9. razredu so bili pri letošnjem NPZ-ju najnižji dosežki pri zgodovini, pri čemer preverjanje poteka v okviru tretjega predmeta in so učenci v povprečju zbrali nekaj več kot 44 odstotkov, najvišji pa pri angleščini, kjer so zbrali nekaj manj kot 64 odstotkov točk. Pri slovenščini so zbrali nekaj več kot 49 odstotkov, pri matematiki nekaj več kot 48 odstotkov točk.

Občutno slabše pri matematiki, zgodovini in športu

Primerjava s predhodnimi leti po besedah Vogrinca pokaže, da je letošnji dosežek pri matematiki precej nižji od povprečja v predhodnih petih letih, nižje povprečje so učenci letos dosegli tudi pri zgodovini in športu. Pri drugih predmetih ni bistvenih odmikov.

Pri letošnjem NPZ-ju so po besedah Vogrinca v želji po neposredni primerjavi v preizkuse pri nekaterih predmetih vključili nekaj enakih nalog, kot so jih imele prejšnje generacije. V 6. in 9. razredih je bilo pri matematiki 10 nalog enakih kot pri generaciji iz leta 2016. Pri tem je bila letošnja generacija 6. razredov v vseh 10 nalogah manj uspešna od generacije iz leta 2016, generacija 9. razredov pa je bila slabša pri sedmih in boljša pri treh nalogah. Pri angleščini so bili učenci letošnje generacije 6. in 9. razredov pri enakih nalogah uspešnejši od preteklih generacij.

Največji minus pri športu

Podobne primerjave so naredili za zgodovino in biologijo ter šport, pri čemer so največja, negativna odstopanja v primerjavi s preteklimi petimi leti zaznali pri športu.

V času pouka na daljavo so se po besedah Vogrinca na splošno spraševali, kaj se dogaja z razlikami med učenci, pri čemer so predvidevali, da se bodo razlike povečale, kar pomeni, da bodo imeli tisti, ki so imeli težave že prej, še večje težave, tisti, ki težav niso imeli, pa bodo še naprej v redu napredovali. "Rezultati o povprečnih dosežkih učencev 6. in 9. razreda pri NPZ-ju so pokazali, da so razlike bistveno večje med dosežki učencev iste šole kot med dosežki učencev različnih šol. To pomeni, da med šolami ni velikih razlik in da so pogoji za izobraževanje zelo primerljivi," je dejal.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Kustečeva je na novinarski konferenci izrazila zadovoljstvo tako nad samo izvedbo NPZ-ja kot njegovimi rezultati.

Po njenih besedah so rezultati, ki so ena od ključnih informacij o tem, kako kakovostno je znanje učencev, spodbudni. Med drugim rezultati kažejo na to, "da smo lahko mirni z vidika osvajanja in napredovanja v znanju", hkrati pa bodo rezultati "omogočili podlago za premislek za naprej in osnovo za načrtovanje nadaljnjih sistemskih ukrepov".