V NSi-ju so pripravili predloge novel zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o urejanju trga dela, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Z njimi želijo spodbuditi hitrejše vključevanje brezposelnih na trg dela in zmanjšati dolgotrajno brezposelnost, hkrati pa postopoma ločiti družinsko politiko od socialnega varstva.

Kot je na novinarski konferenci dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, finančne posledice predlagane zakonodaje ocenjujejo na okoli 18 do 20 milijonov letno. "A to je investicija v boljšo prihodnost," je prepričan.

Tak sveženj so imeli jeseni pripravljen tudi za obravnavo na vladi, "a se žal ni zbralo potrebno soglasje", da bi bil obravnavan in sprejet ter poslan v parlamentarni postopek prek vlade. Zato so ga zdaj vložili poslanci.

"Do zdaj si v Sloveniji nihče ni upal predlagati rešitev, ki so vsebovane v teh štirih zakonih, ker pa NSi je na strani tistih, ki prevzemajo odgovornost zase in svoje družine, smo dolžni odgovoriti na pozive državljanov, stroke in lokalnih skupnosti," je med drugim dejal Cigler Kralj.

Po njegovih besedah s tem odgovarjajo na pozive, da je treba to področje urediti bolj sistemsko, bolj solidarno, bolj pravično in bolj podporno. "Glede na vse odzive verjamem, da nam bo skupaj uspelo ustvariti politični pritisk, da bodo te rešitve tudi sprejete," je dejal Cigler Kralj, ob tem pa dodal, da politično podporo predlogom še preverjajo.

Ker si želijo čim hitrejšega sprejetja sprememb, so predlagali tudi, da se v DZ-ju obravnavajo po skrajšanem postopku, je razvidno iz sklica petkovega kolegija predsednika DZ-ja. Vsaj nekatere pa bi se lahko uveljavile ob naslednjem izračunu letnih pravic, da ne bodo preobremenili centrov za socialno delo.

Več pomoči najranljivejšim

Cigler Kralj je ob predstavitvi rešitev, ki sta jih predstavila poslanca Aleksander Reberšek in Tadeja Šuštar Zalar, poudaril predvsem, da želijo s spremembami zakonodaje med drugim učinkoviteje in hitreje pomagati najranljivejšim, podpreti slovenske družine tudi v odločitvah za še kakega otroka, saj je demografska slika izjemno slaba, in tiste, ki so dela zmožni, prepričati, da izogibanje delu ni prava pot.

Dodal je še, da zakonodaja slednjih ne stimulira za delo, saj je razlika med plačo in nadomestilom za brezposelnost premajhna. Zato je pomembno tudi, da se sprejmejo spremembe zakona o dohodnini, ki bi dvignile neto plače.

S predlogi spreminjajo dohodkovne razrede pri državni štipendiji in s tem širijo število upravičencev. Pri izračunih za pridobivanje pravic iz javnih sredstev bi se upošteval le dohodek, in ne več premoženje. Če otrok ne obiskuje pouka ali ima družina dolg do javnih služb, pa bi socialno pomoč za največ tri mesece lahko namesto v denarju dobili v obliki plačila položnic ali bonov za trgovino.

Očetom bi ob rojstvu otroka omogočili skupaj 75 dni neprenosljivega dopusta. Pravico do krajšega delovnega časa pa bi zaradi skrbi za dva ali več otrok do osmega leta starosti hkrati lahko izkoristila oba starša do skupnega obsega 20 ur na teden.

Če iskalec zaposlitve krši svoje obveznosti, bi ga lahko izpisali iz evidence brezposelnih, s čimer bi začasno izgubil pravico do denarne socialne pomoči. Težje zaposljivim pa možnost vključitve v javna dela podaljšujejo z dveh na štiri leta.