Ljudmila Novak je včeraj po desetih letih odstopila z mesta predsednice NSi-ja, stranko pa bo kot vršilec dolžnosti predsednika zdaj vodil Matej Tonin.

"Najverjetneje gre za vnaprej načrtovan manever v kontekstu prihajajoče volilne kampanje. Tonin je bil namreč že do zdaj osrednji pretendent za funkcijo predsednika stranke, kar lahko razberemo iz njegovega javnega pozicioniranja skozi prizmo političnega komuniciranja," je prepričan Domen Kos z Inštituta za politični menedžment, ki dvomi, da gre za spremembo ideološke smeri - sam to vidi bolj kot spremembo v predstavitvi te ideološke smeri z namenom približati se širši skupini volivcev.

Tudi politični analitik Aleš Maver je mnenja, da odstop Novakove za stranko ne pomeni kaj dosti, saj se tudi pod Toninom najbrž obeta kontinuiteta dosedanjega vodenja in usmeritve stranke. "Edino, kar bi mogoče lahko vplivalo na volivce in bi utegnilo prinesti neke dodatne glasove, je to, da gre za mladega politika," meni.

Tonin bo gradil na zamenjavi generacij v politiki
Kos pojasnjuje, da živimo v času personalizacije politike, kar pomeni, da osrednjega pomena v volilnih kampanjah niso več politične stranke, temveč posamezniki. Volivci se namreč lažje identificirajo s posameznikom, s katerim razvijejo individualen odnos, ki nadomešča tradicionalno ideološko in zaupanja vredno povezavo med volivci in političnimi strankami.

"V tem kontekstu gre razumeti tudi politično komunikacijski manever Tonina, ki je s tem privlekel vso pozornost medijev nase. Nujno potrebno je, da se v teh nekaj mesecih pred volitvami izpostavi kot kredibilen in prepoznavni politični vodja," pravi naš sogovornik, ki sam meni, da je Tonin v dobi potrošniške paradigme, ki je močno prisotna tudi na področju političnega komuniciranja precej boljša izbira za politično stranko, kot je bila Novakova.

Prepričan je, da bo svojo javno podobo gradil na menjavi generacij v politiki, združevanju in mladostni energiji, kar Kos ocenjuje za strateško pametno odločitev, ki verjetno delno izhaja tudi iz rezultata Novakove na predsedniških volitvah.

(Ne) realna pričakovanja na predsedniških volitvah
Na predsedniške volitve, na katerih je Novakova zbrala sedem odstotkov glasov volivcev in se uvrstila na četrto mesto, opozarja tudi Maver, saj se je tam po njegovem mnenju pokazalo, da je domet Nove Slovenije sicer stabilen, ampak navzgor precej omejen.

"Pri Ljudmili Novak je zanimivo, da je sicer na vseh volitvah, na katerih je sodelovala, vsaj v relativnih številkah izboljšala rezultat stranke, a zdaj vseeno odstopa. Mislim, da jo je pokopala razlika med pričakovanji nekaterih v stranki, ki so se najpozneje na teh predsedniških volitvah izkazala za nerealna, ter med njenim realnim dometom. Tisti, ki so dojeli ta omejeni domet, verjetno mislijo, da se bo z mladim voditeljem dalo to popraviti," razmišlja.

NSi-ju čigavi glasovi?
Kam bi lahko torej stranko NSi, ki jo 17. februarja čaka programski kongres, zaneslo v prihodnosti? V medijih so se v zadnjih tednih, že pojavile špekulacije po povezovanjih in koalicijah - tako z Lojzetom Peterletom kot z Marjanom Šarcem.

Kos meni, da gre povezovanje v kontekstu volilnih kampanj razumeti predvsem kot željo po maksimizaciji števila glasov in zagotovitvi potencialne koalicije pri sestavi oblasti in oblikovanju javnih politik. "V tem primeru pa bi rekel, da gre za zdaj predvsem za premišljeno in strateško politično komuniciranje prek medijev, ki želi vzbujati javno podobo povezovanja in širine določenih političnih akterjev (medijski spin)," ocenjuje.

Maver pravi, da so v NSi-ju vedno gradili na predstavi, da se lahko pomikajo proti sredini ter da bodo tako prihajali tudi glasovi levice in sredine. "Nauk volitev državnozborskih volitev iz leta 2011 je, da se to ne dogaja, ne dogaja pa se zato, ker je na levici in predvsem na levi sredini že gneča in ljudje raje volijo stranke, ki so jim tudi v drugih pogledih bližje, medtem ko Nova Slovenija še vedno velja v prvi vrsti za katoliško, da ne rečem za klerikalno stranko. Pričakovati, da bodo dobili številne glasove z levice, je nerealno," opozarja.

Pojasnjuje, da ima NSi pri koalicijah velik problem, da po eni strani hoče veljati za stranko, ki prinaša spremembe, po drugi strani bi pri teh koalicijskih povezavah na vsak način želela zaobiti SDS, ki je v opoziciji najmočnejši. "A jasno je, da bo NSi vsaj na teh, pa najbrž tudi še na kakšnih naslednjih, še vedno v njegovi senci," je prepričan.

"Verjetno bi res prav navezava z Marjanom Šarcem v tem smislu pomenila neki zasilni izhod, je pa vprašanje, kaj bo iz tega. Kajti če v NSi-ju mislijo, da bodo v navezavi s Šarcem oni prva violina, je tudi tam jasno, da nimajo te možnosti," zaključuje Maver.