Po navedbah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak se sicer Slovenija po vseh kazalnikih enakosti spolov uvršča nad povprečje Evropske unije, a tudi danes te pravice niso samoumevne. Zaposlene ženske se zaradi starševstva srečujejo z več ovirami, velikokrat so bolj obremenjene s skrbstvenimi in gospodinjskimi opravili.

Mednarodni dan žensk je priložnost za dejavno opozarjanje na težave in na številne izzive na področju uveljavljanja načela enakosti med spoloma. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da se formalno dosežena enakopravnost žensk z moškimi še vedno precej razlikuje od dejanske, izpostavila je tudi nasilje nad ženskami.

Da smo do tega še vedno strpni, opaža tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz, ki pomaga žrtvam nasilja, predvsem ženskam in otrokom. Neenakost žensk v družbi ustvarjajo še stereotipi o ženskah ter ovire za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na različnih področjih političnega in družbenega življenja.

Kot opaža urednica Metine liste Nataša Briški, so v medijih kot strokovni sogovorniki ženske manj pogosta izbira, ko gre za komentiranje gospodarstva, notranje politike in financ.

Razlika v prejemkih
Največ žensk je v letu 2015 po podatkih Sursa opravljalo poklic prodajalke, tajnice, strežnice, čistilke ali gospodinjske pomočnice v uradih oziroma v hotelih. Na mesec so povprečno zaslužile 101 evro manj kot moški, so pa razlike med plačami moških in žensk v Sloveniji manjše kot v drugih evropskih državah.

Mednarodni dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca, je nastal iz dejavnosti delavskih gibanj na prelomu dvajsetega stoletja v Severni Ameriki in po Evropi. Ustanovna listina Združenih narodov, podpisana leta 1945, pa je bil prvi mednarodni sporazum, ki je potrdil načelo enakosti med ženskami in moškimi. Leta 1975 so ga za mednarodni dan žensk opredelili Združeni narodi.

Združenje Manager: Na vodilnih mestih jih je manj
V 90. letih minulega stoletja je bilo v Sloveniji na vodilnih položajih več žensk kot danes, pravijo v Združenju Manager. Kot pojasnjujejo, glede na analizo, ki so jo naročili, ženske na najvišjem mestu odločanja še vedno ni imelo 76 odstotkov delniških družb in 60 odstotkov družb z omejeno odgovornostjo. Zgolj moške člane uprave pa je imelo kar 81 odstotkov od prek sto najuspešnejših podjetij v letu 2014.

V Sloveniji je sicer - tako v združenju - visok delež izobraženih žensk: po analizi statističnega urada ima terciarno izobrazbo 34 odstotkov Slovenk in 23 odstotkov Slovencev. Tudi delež zaposlenih žensk je visok, plačna vrzel pa je ena najnižjih na svetu. Še vedno pa je delež žensk na mestih odločanja v gospodarstvu majhen. Nič bolje ni niti v politiki, kulturi in znanosti, navajajo.

"Slovencem je pomembna enakost, vendar pa se to na vodilnih mestih ne odraža," je poudarila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Po njenem mnenju se družba premalo ukvarja z vprašanjem, zakaj so razlike med spoloma problematične, zato ostajajo zakoreninjene v družbi.

V združenju v tej luči izpostavljajo še ugotovitve svetovalne hiše McKinsey, po katerih bi napredek na področju enakosti med spoloma zgolj na raven najboljše države v njihovi regiji bruto domači proizvod (BDP) do leta 2025 zvišale za 12.000 milijard dolarjev. Podobno ocenjuje tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki navaja, da bi bil prirast svetovnega gospodarstva višji za 16 odstotkov.