Stroko skrbi predvsem napačno razumevanje cepljenja in da bi se v javnosti ustvarila predstava, da preventivni programi ali ustrezna zaščita ob začetku spolnega življenja niso več potrebni, je pojasnila Seljakova. Foto: EPA
Stroko skrbi predvsem napačno razumevanje cepljenja in da bi se v javnosti ustvarila predstava, da preventivni programi ali ustrezna zaščita ob začetku spolnega življenja niso več potrebni, je pojasnila Seljakova. Foto: EPA

Čeprav je vpliv presejanja pričakovati šele pet ali več let po zagonu programa, tudi v Sloveniji že opažamo zmanjšanje registriranih novih primerov raka materničnega vratu.

Marija Seljak, direktorica direktorata za javno zdravje
Kdaj cepljenje proti HPV-ju?

Predlog delovne skupine Inštituta za varovanje zdravja, ki predlaga smernice za cepljenje, sicer predvideva, da cepljenje ne bo obvezno, ampak naj bi bila to prostovoljna odločitev staršev. Stroka pa mora odločiti, ali bo cepljenje potekalo v okviru sistematskih pregledov, skupaj z drugimi cepljenji, ali posebej.

IVZ za zdaj še ni dobil stališč do cepljenja proti humanemu virusu papiloma od vseh razširjenih strokovnih kolegijev, ki so jih zaprosili. Čakajo namreč še na pripombe razširjenih strokovnih kolegijev za pediatrijo, za ginekologijo in porodništvo ter za javno zdravje.

Pomislekov o uvedbi cepljenja ni
Direktorica direktorata za zdravje na ministrstvu za zdravje Marija Seljak je dejala, da pomislekov za cepljenje ni, so pa pomisleki ob uvajanju nekega programa, ki ima lahko velike javnozdravstvene vplive na hitro.

Stroko skrbi prevdsem napačno razumevanje cepljenja in da bi se v javnosti ustvarila predstava, da preventivni programi ali ustrezna zaščita ob začetku spolnega življenja niso več potrebni, je pojasnila Seljakova. Cepivo namreč ne preprečuje okužb z vsemi vrstami humanega papiloma virusa. Zato bo treba še naprej največ energije vlagati v presajalne programe.

Cepljenje bi lahko zmanjšalo odzivnost žensk na presejanje
Seljakova je pojasnila, da nekatere skandinavske države opozarjajo na nevarnost zmanjšanja odzivnosti žensk na presejanje, ki je bilo kar 10-odstotno, zato so se pozitivni učinki cepljenja popolnoma izničili.

Dobro organiziran presejalni program raka na materničnem vratu lahko zmanjša pogostnost te vrste raka za 80 odstotkov, precepljenost celotnih populacij deklic s cepivoma, ki sta trenutno na voljo, pa lahko hipotetično zmanjša incidenco raka materničnega vratu za približno 70 odstotkov, je pojasnila Seljakova.

Po mnenju Seljakove bi se lahko cepljenje proti HPV-ju lahko uvedlo v programe cepljenja do leta 2009, 2010. Po zdaj znanih podatkih pa naj bi cepljenje zahtevalo toliko denarja, kolikor zdaj znašajo stroški vseh cepljenj, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

SVOOD: Sporna učinkovitost cepiva
Nasprotno pa k premisleku pred odločitvijo za cepljenje pa poziva Društvo za svobodo odločanja, ki meni, da bi bilo potrebno opraviti javno razpravo, da bi ljudje razumeli, kako resne so lahko posledice prehitre uvedbe takšnega cepljenja. Predsednik društva Primož Verlič opozarja, da je cepivo "10-krat dražje od najdražjega med sedaj uveljavljenimi cepivi", z uvedbo cepljenja pa bi bilo treba počakati zaradi njegove sporne učinkovitosti.

Čeprav je vpliv presejanja pričakovati šele pet ali več let po zagonu programa, tudi v Sloveniji že opažamo zmanjšanje registriranih novih primerov raka materničnega vratu.

Marija Seljak, direktorica direktorata za javno zdravje
Kdaj cepljenje proti HPV-ju?