Z vrhovnega sodišča so Radiu Slovenija posredovali fotokopijo diplome in fotokopijo potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu Masleše. Oba sta podpisana, fotokopija diplome nima žiga, potrdilo o opravljenem izpitu pa ga ima.

TV Slovenija, ki je prav tako pridobila fotokopiji diplome in potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu, je poročala, da je Masleša, ki pred kamero ne želi, za časopis Dnevnik med drugim povedal, da mu je bilo izpod časti, da bi se odzval, in da ga niso niti spraševali po diplomi, ampak so kar naravnost postavili tezo, da je nima. Napad je uperjen proti meni, pravi Masleša, ki ocenjuje, da gre predvsem za discipliniranje in ustrahovanje samega sodstva.

V telefonskem pogovoru za TV Slovenija pa je dekanja Pravne fakultete v Sarajevu potrdila, da je Masleša pri njih diplomiral, potrdilo o njegovi diplomi je kopija. Očitke o ponarejanju dokumenta je zavrnila.

Vesna Bergant Rakočević, predsednica sodniškega društva, pa je opozorila, da gre za dva osnovna pogoja za opravljanje sodniške službe in da je absurdno, da se pojavljajo namigi o neobstoju dokumentov.

"Ocenjujemo, da gre za neke pobalinske provokacije, kar je nevzdržno, ker vzbujajo neko nezaupanje, ne samo diskreditacijo konkretnega sodnika, ampak neko nezaupanje v neke institucije, ki bi morale normalno delovati," je poudarila.

Ob diplomo Masleše se je v DZ-ju obregnil tudi premier Janez Janša: "Če nekdo brez tega, da je en dan bil v sodni dvorani, lahko postane vrhovni sodnik, saj potem lahko tudi nekdo brez diplome postane sodnik. Mislim, ti kriteriji so res popolnoma razvodeneli."

Sodni svet bo o tem razpravljal na seji v četrtek. Za zdaj v povezavi s preverjanjem teh potrdil ne vodi nobenih postopkov.

Za sodnika Maslešo, rojen je bil v Kopru, je bilo v preteklosti navedeno, da je leta 1975 diplomiral na sarajevski pravni fakulteti in da se je dve leti pozneje zaposlil kot namestnik javnega tožilca sarajevskega občinskega tožilstva. Leta 1980 se je zaposlil na kazenskem oddelku koprskega temeljnega sodišča.

Za višjega sodnika tega sodišča je bil izvoljen štiri leta pozneje, v trajni mandat pa ga je državni zbor izvolil leta 1994. Leta 2000 so ga poslanci izvolili tudi za sodnika vrhovnega sodišča.