Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je na novinarski konferenci poudaril, da se je ob ločenih dogovorih s posameznimi sindikati javnega sektorja očitno izkazalo, da so predstavniki sindikatov državnih organov "druga liga", države pa da ne zanima slabo plačano uradništvo, ki "praviloma ne pokaže svojih mišic, kot to storijo sindikati nedržavnega dela javnega sektorja".

Verk je ob tem dejal, da so sindikati državnih organov predstavniki slovenske države, ki pa ne najde pozornosti, da bi enakovredno obravnavala "svojo desno roko". Po njegovih besedah tudi pogajanja z vlado zadnji dve leti praktično ne tečejo, sestajajo se zgolj na "vljudnostnih pogovorih". "Očitno so kolegi z nedržavnega področja ugotovili, da bodo le z napovedjo oziroma izvršitvijo stavke pripomogli k temu, da dobimo vladno stran za pogajalsko mizo," je ocenil Verk.

Izrecno je opozoril na položaj javnih uslužbencev iz plačne skupine J, večinoma gre za strokovno-tehnično-podporno osebje, ki pa je "prav tako nujno potrebno za delovanje države kot državni uradniki". Po njegovih besedah so predstavniki sindikatov državnih organov zdaj prišli v "krč, kjer bomo državi za nehvaležno ravnanje z državno upravo morali podati neki odziv".

V končni fazi bi to po njegovih besedah lahko bila tudi organizirana splošna stavka v državni upravi. To je sicer velik projekt, je ob tem dejal Verk, ki si kot predsednik omenjenega sindikata stavke ne želi, saj se zaveda, kaj pomeni paralizirati stanje odločanja in izvrševanja funkcij države. "Vendar očitno nekateri pač razumejo samo napoved stavke in potem se rešitve najdejo zelo hitro," je ocenil. V prvi fazi pa vlado pozivajo k proaktivni komunikaciji.

Verk je sicer opozoril predvsem na stanje na državnih inšpektoratih, ki imajo kadrovsko pomanjkanje. Kot je navedel, so vlado že ob začetku epidemije covida-19 opozorili, da jim z nadzorovanjem ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa nalagajo še dodatna bremena. Država pa ob tem ni našla rešitve, da bi v dani situaciji za koordinacijo inšpekcijskega dela imenovala ljudi, ki so temu kos. Vsak uradnik, ki opozori na težave, pa je deležen sankcij in pritiskov, kar se pozna tudi pri letnih in rednih ocenah njihove delovne uspešnosti, je navedel Verk.

Nizke plače v državni upravi

Predstavnik sindikatov upravnih enot Dragan Stankovič je opozoril še na plače zaposlenih v upravnih enotah, ki so po njegovih besedah velikokrat prvi in edini stik državljanov z državo. "Če si vsi želimo kakovostnih storitev državne uprave, je zato treba nekaj urediti," je bil jasen.

Plače zaposlenih na upravnih enotah se po njegovih besedah niso spremenile že od leta 2012, zaradi tega pa veliko zaposlenih odhaja. Hkrati je opozoril, da če želi država kakovosten servis javnih storitev, ne resorni minister ne kdo drug ne moreta pričakovati dela na "etični pogon".

Na problematiko nizkih plač zaposlenih v državni upravi so v nadaljevanju opozorili tudi predstavnik sindikatov Finančne uprave Republike Slovenije Dejan Ivkovič, predstavnik sindikatov uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Leon Lobe in predstavnik sindikatov Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Režonja.

Režonja je ob tem dodal, da država s privilegiranjem nekaterih sindikatov drugim pušča grenak priokus. Lobe pa je opozoril na položaj pravosodnih policistov. Večina zaposlenih se namreč po njegovih besedah ne more pohvaliti s primerno plačo, ki bi omogočala dostojno življenje. Tudi zato se za omenjeno delovno mesto prijavlja vse manj posameznikov.

Rektorji za ohranitev enotnega plačnega sistema

Rektorska konferenca pa je vlado pozvala, da ob upoštevanju nujnih popravkov ohrani plačni sistem javnega sektorja, kot je bil zasnovan. Rektorji se zavzemajo za to, da se plačni sistem ohrani celovito, brez posameznih izstopov, saj se po njihovem le tako lahko ohrani skupno delovanje javnega sektorja ter izpolnjevanje ciljev in strategij Slovenije.

Kot so sporočili z rektorske konference, ta soglaša z ureditvijo plač za zaposlene v javnem sektorju ter z dvigom vrednosti plačnih razredov, vendar izključno ob pogoju, da se vsa razmerja med posameznimi plačnimi skupinami in delovnimi mesti ohranijo.

Ob tem so rektorji poudarili, da na univerzah izobražujejo visoko kvalificirane kadre za delo na vseh področjih delovanja družbe, tako v javnem kot zasebnem sektorju.

"Naši zaposleni in naši študentje so v času epidemije s svojo pomočjo pomagali pri vzdrževanju nemotenega delovanja javnih sistemov, predvsem zdravstvenega. Zaposlene na področju visokega šolstva in znanosti je treba stimulirati za delo v javnem sektorju, in sicer s posegi v plačni sistem, ki bodo predstavljali celostne in enovite rešitve ter tako omogočili, da bodo kadri ostajali v javnem sektorju," so poudarili pri rektorski konferenci.

Ta tako ponovno poziva k razmisleku o posegih v plačni sistem javnega sektorja, ki naj bo izvajan izključno na način, da se razmerja ohranijo in da delujejo vsi sektorji usklajeno in pod enakimi pogoji, saj jim bo po mnenju rektorjev le tako uspelo spodbuditi zaposlene za uspešno delo in izvedbo vsega, kar se še posebej v teh težkih časih pričakuje.

Rok za zahteve javnega sektorja

V torek se izteka tudi rok, ki so ga vladi postavili sindikati javnega sektorja, da se opredeli do njihovih zahtev, ki so jih prav tako spodbudile informacije o dogovoru o dvigu zdravniških plač. A je minister za javno upravo Boštjan Koritnik v ponedeljek dejal, da dvomi, da bi se lahko vlada do zahtev sindikatov javnega sektorja opredelila do danes, pri čemer je spomnil je, da ima vlada seje ob četrtkih.