Po njegovih besedah se moramo spominjati žrtev, "da jim vrnemo dostojanstvo, ki jim pripada". Juhant je tudi poudaril, da mora žrtvam revolucionarnega in vojnega nasilja vrniti dostojno ime država, če je demokratična in spoštuje človekove pravice. "Vrniti ga jim mora tudi vsak državljan, če je ozaveščen demokrat in pošten človek. Svoj mir bomo našli mi, ko jih bomo dostojno pokopali in jim tudi po svojih človeških izročilih dali dostojno mesto v grobu ter v našem osebnem in narodnem spominu," je povedal.

To po Juhantovih besedah ni le naloga kristjanov in verujočih, "ampak zadeva nas vse državljane in celotno skupnost, vso državo". Predsednik društva Združeni ob Lipi sprave je ob tem spomnil na zapis zgodovinarja, da je bilo 20. stoletje res čas skrajnosti, a te skrajnosti so počeli oziroma povzročili ljudje s imenom in priimkom, čeprav so se skrili za zveneča gesla kot narod, razred, partija in podobno.

"Z njimi pa so le opravičevali svoj prestop ustaljenih človeških moralnih meril in spodobnosti," je opozoril Juhant. Dejal je, da nekateri še kar častijo "te človeške bogove oziroma malike v človeški podobi, čeprav so prizadeli toliko gorja, trpljenja in obupa svojim rojakom, nedolžnim človeškim bitjem".

Njihovi nasledniki pa se po Juhantovih besedah "še danes nespoštljivo vedejo do teh žrtev".