Slovesnost je potekala v veliki dvorani Narodnega doma. Prisotne so pozdravili predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, tržaški župan Roberto Dipiazza, podpredsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Riccardo Riccardi in slovenski predsednik Pahor, poroča Primorski dnevnik.

Slavnostni govornik je bil zgodovinar Raoul Pupo, ki je poudaril, da se je treba požiga Narodnega doma spominjati, ker se fašizem, kot smo ga poznali, zagotovo ne bo vrnil v isti obliki. "Vendar zavedajmo se, da so mikrobi, ki so sprožili infekcijo, ponovno v krogu: to so politično sovraštvo, nestrpnost, nacionalno izključevanje, iskanje grešnih kozlov, mit o neposrednem odnosu med poglavarjem in ljudstvom, pri čemer reprezentativne institucije preprosto preskočimo, neobzirnost zaradi porazdelitve in ravnovesja med oblastmi, rasizem. Popolnoma neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protitelesc. Če smo danes tukaj, ni samo za to, da bi obeležili preteklost, pač pa za to, da ponovno potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti," je dejal Pupo. Predsednika krovnih organizacij sta ob prisotnosti visokih gostov položila venec na pročelje Narodnega doma.

Pahor: Priložnost za krepitev evropske ideje
Predsednik Pahor je v nagovoru dejal, da si želi, da bi 100. obletnico prihodnje leto skupaj obeležila s predsednikom Italije Sergiom Mattarello, s katerim "vzorno sodelujeta in rada povesta, da sta iskrena prijatelja". To jima po Pahorjevih besedah daje možnost, da tudi, ko so odnosi malce bolj napeti in retorika zaostrena, uspeta ohraniti iskren dialog.

Pahor je poudaril, kako pomembno je, da zlasti v okoliščinah, ki nas vse preizkušajo, ohranimo občutek za sožitje in krepimo dialog. "Pomembno je, da tudi različna stališča povemo strpno," je dejal. Poudaril je še, da je "zdaj priložnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da zlasti zaradi preizkušenj, ki so pred nami, okrepimo tisto, kar je bistvo evropske ideje in si prizadevamo za vse, kar nam je skupno v korist miru in blaginje za prihodnost naših otrok". Zavzel se je, bi se v Narodni dom vrnilo življenje, so sporočili iz urada predsednik republike.

Pri organizaciji sodelovala združena društva
Krovni organizaciji zamejskih Slovencev – Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) sta s slovesnostjo želeli spomniti na pomen Narodnega doma, večnamenskega poslopja, zgrajenega po načrtih Maksa Fabianija. V njem so do požiga domovale številne slovenske organizacije in društva, pa tudi gledališče, hranilnica, kavarna in hotel.

Pri organizaciji dogodka je sodelovala še stranka Slovenska skupnost, ki je sicer več desetletij 13. julija prirejala spominske slovesnosti, pristopila pa so tudi druga društva, saj želijo s tem izkazati občutljivost do skupnih evropskih vrednot sožitja, piše Primorski dnevnik.

Pomemben dogodek za obe narodni manjšini
Štefan Čok iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu ob tem ocenjuje, da gre za pomemben dogodek za obe narodni manjšini. Meni pa tudi, da gre za pomemben dogodek za obe državi nasploh. Saj narodni dom "ni samo 13. julij 1920, ampak tudi 13. julij 2010, ko so ga obiskali predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške," je povedal za Radio Slovenija.

Požiga se spominja tudi Boris Pahor, ki ga je tedaj kot sedemletni deček tudi gledal. Še danes ga boli, da se o fašizmu ne govori dovolj, zato meni, da bi morala Slovenija v svojih šolah imeti tudi lekcijo o fašizmu.

Krovni organizaciji sta se spomina na dogodek lotili skupaj, na slovesnost sta povabili tudi predsednika republike Boruta Pahorja, in kot pravijo, je to lahko generalka za stoto obletnico požiga prihodnje leto. Walter Bandelj iz SSO je ob tem dejal, da vse pripravljajo v smeri, da bi ob 100. obletnici bila na slovesnosti oba predsednika republike. Ksenija Dobrila iz SKGZ pa ob tem dodaja, da bi radi dali sporočilo upanja, da bo ta dom spet prišel v roke Slovencev in deloval tako, kot so si zamislili snovalci doma.

Pahor se je srečal s predsednikom deželne vlade
Vrnitev Narodnega doma v celoti se še ni zgodila. Iz njega bi se morala izseliti Fakulteta za prevajalce. Politične volje za ta korak na italijanski strani doslej ni bilo dovolj.

Pahor se je ob robu dogodka srečal s predsednikoma krovnih organizacij. Že pred slovesnostjo pa se je sestal s predsednikom deželne vlade FJK Massimilianom Fedrigo, ki je zaradi povečanja števila migrantov v minulih dneh napovedoval nove ukrepe, vključno s postavitvijo ovir na meji s Slovenijo.