Kot sta poudarili organizaciji, je namen spomenice italijanske oblasti spodbuditi k doslednejšemu izvajanju določil italijanskega zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini oziroma zaščitni zakon iz leta 2001. SKGZ in SSO poudarjata predvsem določila zaščitnega zakona, ki še niso uresničena, med drugim tudi to, da ima slovenska narodna skupnost pravico do olajšanega zastopstva v italijanski poslanski zbornici in senatu.

V italijanskih dokumentih še vedno nepravilnosti pri zapisih slovenskih imen
Poleg tega opozarjata, da se še vedno pojavljajo težave pri pravilnem zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih italijanskih dokumentih, v celoti pa tudi še ni izpolnjena pravica rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih javne uprave, niso postavljene še vse dvojezične table, odprto je vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Železni in Kanalski dolini, prav tako še ni bila ustanovljena posebna sekcija pri tržaškem konservatoriju G. Tartini s slovenskim učnim jezikom.

Italija se je tudi obvezala, da bo slovenski manjšini v Furlaniji - Julijski krajini vrnila goriški Trgovski dom, Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu in tržaški Narodni dom, kar še ni v celoti uresničeno. V skladu z zaščitnim zakonom tudi še niso priznane slovenske sindikalne organizacije in dejavnosti.

SKGZ in SSO sta spomenico naslovila na italijanskega predsednika Sergia Mattarello, premierja Giuseppeja Conteja, predsednika obeh domov parlamenta, ministre za notranje, deželne in zunanje zadeve, dva državna podtajnika, predsednico paritetnega odbora za vprašanja slovenske jezikovne manjšine v FJK-ju Ksenijo Dobrila, predsednika FJK-ja Massimiliana Fedrigo, deželnega odbornika za krajevno avtonomijo Pierpaola Robertija, tržaško prefektinjo Annapaolo Porzio, goriškega prefekta Massima Marchesiella ter videmskega prefekta Angela Ciunija.

Spomenico sta že pred dvema tednoma poslali slovenskim oblastem. Takrat so v Svetu slovenskih organizacij pojasnili, da so se zanjo odločili zdaj, ker so se v Sloveniji po parlamentarnih volitvah obnovili državni organi, ki so ključnega pomena za odnose s slovensko narodno skupnostjo v FJK-ju, napisali pa so jo z namenom nadaljevati skupna prizadevanja za čim boljše udejanjanje zaščitnega zakona.