Slovenci smo po plemenitenju premoženja zelo konservativni. V večini imamo denar v bančnih depozitih ali v nepremičninah. Majhen del vlagateljev pa gre v zelo divje vode, kot so kriptovalute. A tudi zanimanje za ljudske obveznice bo gotovo kar veliko, je v oddaji Ob osmih dejal Aleš Lokar.

Sorodna novica "Ljudske" obveznice bo država izdala 1. februarja. Obrestna mera bo 3,4 odstotka.

"Zanimanje za obveznice je zelo težko napovedati. Mene kot finančnika Slovenci vedno presenetijo. Ko so se privatizirale banke, nisem pričakoval takega navala. Zdaj pa ne vem, ali si upam napovedati, kako bo. Moja pričakovanja so, da bodo obveznice zagotovo prodane. Da bo zanimanja za več kot 250 milijonov evrov. Tudi mediji tej izdaji posvečajo veliko pozornosti. Kupci bodo fizične osebe. V povprečju bodo to varčevalci, banke bodo zagotovo zelo dejavne, imajo veliko varčevalcev. Zagotovo bo interes bank, da varčevalcu kot vstopno točko ponudijo to obveznico. Pozneje pa lahko ponudijo še druge produkte. Kupci bodo premožnejši varčevalci." V ospredju bodo vsekakor tisti, ki se že ukvarjajo z borznimi naložbami in kapitalskimi trgi, saj imajo več znanja.

Sosednja Hrvaška je ljudske obveznice izdala že trikrat in vsakič je bilo zanimanje zanje veliko. Povpraševanja je bilo več od ponudbe, tudi donosi so bili zanimivi. Pri nas smo s to izdajo obveznic kar malo pozni, ocenjuje Lokar, to bi lahko storili že septembra ali oktobra lani. "Ampak bolje pozno kot nikoli."

Obveznice so varna naložba

Čeprav bistvene razlike v donosu med varčevanjem na banki in nakupom ljudskih obveznic ni, te prinašajo dve bistveni prednosti, ocenjuje Aleš Lokar. "Država pri ljudskih obveznicah ponuja višje donose, kot jih banke za depozite. Druga prednost pa je, da vlagateljem obveznic ni treba držati do dospetja, torej tri leta, ampak si lahko vmes premislijo in jih prodajo. Tega pri depozitih, pri katerih se zavežejo za neko obdobje brez kazni, ne morejo storiti. Če prej prodajo ljudske obveznice, te ponujajo višji donos."

In še na nekaj opozarja Lokar, Slovenija kot država na mednarodnih finančnih trgih kotira relativno visoko. Malenkost slabše kot recimo Avstrija ali Nemčija. "Verjetnost, da te obveznice ne bi bile poplačane v roku treh let, je zelo nizka, tudi zato naložbo v ljudske obveznice lahko mirno uvrstimo kot zelo varno." Torej bi šlo lahko kaj narobe samo, če bankrotira Republika Slovenija, kar bi pomenilo, da ni več zmožna odplačevati svojih dolgov. "V zadnjih 15 letih se je to zgodilo le Grčiji, ampak tudi pri njej ni šlo za popoln odpis obveznice, ampak le enega manjšega dela. Preostali del se je refinanciral in gre danes Grčiji bolje."

Koliko obveznic se izplača kupiti

Če imate tisoč evrov in bi radi kupili ljudske obveznice, to odsvetujem, pravi Lokar. "Gre enostavno za premajhen znesek. Težava je v stroških, ki so v tem primeru previsoki. Vodenje računa in vse preostalo nam bo pojedlo donos." Letno naj bi bilo stroškov od 50 do 100 evrov. Banke in borzne hiše obljubljajo, da bodo za kupce ljudskih obveznic stroške znižale. "Primeren oziroma zadovoljiv donos dosežemo, če v ljudske obveznice investiramo približno deset tisoč evrov. Pri tem znesku je delež stroškov tako majhen, da je donos od obveznice višji od primerljivih drugih donosov, na primer bančnih depozitov ali skladov denarnega trga."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.